Danes sem bil tu

Day 1,135, 14:22 • Published in Slovenia Slovenia • by skofjaloka

Donc ne kanim velik pisat...skor si na ta prazničen dan osvobajanja Trsta tud nisem upu cajtnga odpret, da nam z nekimi floskulami kvaru prazničnega razpoloženja...a hkrat, po drug stran...še zmer menim, da je cajtngov premal...bom pa jaz težil, dokler se drugi ne opogumte.
...
Zakaj se sploh oglašam donc? Ne zato ker bi mel pir v ri...želodcu, kar je navadno razlog...ampak da delim z vami veselje. Kako veselje? To, da me erepublik že dolgo ni tako prtegnu kot današnji dan.
...
Že ko sem vstal, sem pomislu, today is the day... danes bo Howly stisnu rdeč gumb (rdeč gumb? Wtf?)...In potem čakanje do 14.30 ko vstopi v veljavo natural enemy.... Ura 10h, ura 11h, nas je kr neki gor ne Eju, se pozdravlamo, vsi po malem odštevamo...je ura 13.30 se pa začne zbirat množica...ob 14h folka na raznih E-sobah mrgoli ko dab na gorenskem v kak štacun kej zaston talal...prov srce mi je pelo, ko sem videl to zbrano druščino, k to sem ponavad vidu na srbskih kanalih, ko smo mel kake epske boje...
...
In potem ura 14.15, 14.25, 14.26...matr sem se počutu ko dab za nov let odšteval....in potem 14.30 kar neka tišina nastopi, razen sporadični kriki v stilu »Howly, press the button«, in potem Howly reče nekej u stilu, evo, stisnu, zdej pa akcija....čeb bil amerišk predsednik bi dejanje pospremu z besedam »so help us God«.
...
In toj to...in zdej že cel dan z zanimanjem spremlam bitko...probam šparat boje, k vem, da so ponoč več vredni, ampak ko so na konc posameznih bitk razlike manj ko procent, si ne morem kej, de neb tud sam besno stisku fajt in potem panično čaku izračun romunskega računala...
...
Človk neb verjel, ampak to, da Slovenija vodi zaveznike v napad, daje vsej zadevi čist poseben čar in adrenalin, in priznat morem, da je Howly stvar super spelov...zadeva se je kvasila 3 tedne...vsi smo vedel, kva prhaja...(no, vsej upal smo, da bo na koncu dost poguma in enotnosti), mel smo čas, da nardimo zaloge keša, da se reorganizira vojska, da se na nek način tud psihično prpravmo in zadevo resno vzamemo...ker če bi el presidente vojno napovedu kuj drugi dan, koj bil izvoljen, bi bla zadeva en velk fjasko, v Lower carnioli bi pa kaj hitro bla hišna specialiteta ravioli...pa sej ne rečem...morda bomo čez teden dni okupirani, a boli me mali john - se sploh ne sekiram...kajti danes sem bil tu, danes sem bil živ...nekateri narodi pa tega občutka kljub dost večji številčnosti in vojaški moči nikdar ne občutijo...
...
P.S. Pira res ni blo, bil je pa malibu-šveps. Super kombinacija.