Yolo. Znova in znova.

Day 2,631, 03:38 • Published in Slovenia Slovenia • by manicni poet

“Samo enkrat se živi,” pogosto slišim ob pogovorih za šankom. Ali pa: “Življenje je kratko”. Obe frazi namigujeta na to, da je treba življenje maksimalno izživeti, iztisniti iz njega zadnjo kapljico, doživeti vse, videti pol sveta, izkoristiti priložnosti, ki se ponudijo, in objokovati zamujene. Pa je temu res tako?

Ker verjamem v reinkarnacijo, verjamem tudi, da moram v tem življenju osvojiti le določene lekcije. Vse ostale so bonus. Verjamem, da sem si to življenje in ljudi, ki me obkrožajo, izbral sam. Nekje med prejšnjim in tem življenjem. Je zaradi takšnega prepričanja moje življenje bolj kvalitetno? Ne vem. Zagotovo pa je manj stresno. Poznam kar nekaj ljudi, ki skozi svojega hodijo panično, pod stalnim pritiskom, da morajo nekaj storiti. Nimajo obstanka. Ne znajo se usesti v miru, naročiti kavo ali pivo in samo uživati v trenutku. To se jim zdi izguba časa. Dan je vendar treba popolnoma izkoristiti. Carpe diem. Yolo.

Ne vem, kakšne so moje lekcije za to življenje, a glede na trenutno počutje bi rekel, da sem na pravi poti. V sebi sem miren, v povprečju sem bolj srečen kot nesrečen. Obkrožen sem z ljudmi, ki mi odgovarjajo in ob katerih sem lahko jaz, kakršen sem v svojem bistvu. Poleg pisanja imam delo, ki ni pretirano stresno, predvsem pa ga lahko pustim v pisarni. Tako se v prostem času lahko osredotočim na pisanje ali ostale stvari, ki me polnijo. Moje življenje je trenutno krasno, a tega ne jemljem za samoumevno, saj vem, da se okoliščine lahko blazno hitro spremenijo.

Da ne zabluzim preveč. Hotel sem le povedati, da se je včasih dobro ustaviti, prisluhniti svojemu notranjemu glasu, preveriti občutke v telesu in se potem odločiti, kako naprej. Bodite pozorni, dovolite si začutiti pot, po kateri hodite. Nagradite se za male zmage, ne kaznujte se za poraze. Ti nam velikokrat dajo veliko več, kot vzamejo. Predvsem pa si pustite biti vi. Srečno!