People always leave

Day 2,049, 10:33 • Published in Slovenia Slovenia • by Andreychika


Zadnjič sem imela čistilno akcijo. Ne, nisem besno pomivala oken ali pa se lotila prenapolnjene kleti. Ukvarjala sem se z eRepom. Posvetila sem se odstranjevanju mrtvih prijateljev. Prvi je letel igralec, ki me je povabil v igro. Spoznala sem ga v eni drugi igrici. Tam je bil neustrašen bojevnik. Imel je čisto majčken račun, ropal je vse okoli sebe, nato pa napravil ogromno vojsko in haral po serverju. Potem je nehal igrati. Rekel je, da mu je vzelo preveč časa, in oddal račun. Še pred tem smo se spoznali tudi osebno. Zanimiv človek. 🙂 Na eRep me je povabil čisto mimogrede. In ni bilo dolgo, ko je končal tudi s to igro. Še po več kot treh letih se večkrat spomnim nanj. Kje je? Je šel v tujino, kot je govoril? Kaj počne? Je odprl svojo firmo in je super uspešen poslovnež? Se je poročil in ima pregovorna 2.5 otroka, hišo z belo ograjo in psa?



Sledili so mu mnogi igralci, ki so v času, ko sem začenjala, veljali za legende ali pa so vsaj pomembno vplivali na dogodke v eSloveniji. Za nobenega od njih se ne spomnim, da bi povedal, da bo končal z igro. Nekega dne se samo več niso prijavili. Kako si lahko še en dan vpet v e-svet, že naslednjega dne pa ti je eRep zadnja briga na svetu?

Počasi so na vrsto prišli igralci iz časov, ko sem se šele podala na svojo mentorsko pot. Tu in tam je bil kakšen mrtev, nato pa naenkrat bum. Škofjalokini mladički. Koliko je bilo takrat novincev? Petsto, tisoč? Jaz sem jih zagotovo med prijatelje dodala vsaj tristo. In danes je večina e-mrtva. Smo mentorji slabo opravili svoje delo? Bi lahko naredili več? Je ta igra res tako bedna, da jih tako malo ostane?

In potem so se zvrstili Čačkotovi in 0rindini novinci. Pri njih smo imeli že chat bar. Gledam nicke. Tale je bil videti dokaj zainteresiran. Kup vprašanj. Vse sem mu pojasnila. Mu dala linke za orožje in hrano. Poslala naloge, ki jih je pridno reševal. Ker ni prišel v našo enoto, sva počasi izgubila stik. Očitno je zanj igra kmalu izgubila čar. Pa ta. Se spomnim, kako sem se nasmejala, ko sem videla njegov avatar. Moja najljubša slika mojega najljubšega nogometaša. In še ta. Nisem izvedela, ali je v bistvu fant ali punca. Nick je bil ženski, toda občasno je na chatu govoril/a kot fant. Baje naj bi ji komp večkrat ugrabil mlajši brat. 🙂 In ta. Po par letih je prišel nazaj na erep. S hrvaškim državljanstvom. Kar nekaj truda je vložil v to, da je prepričal notranjega ministra, da je v resnici Slovenec. Nato je v igro povabil še punco. In zdaj sta oba mrtva državljana. O, glej njega. Čisto napaljen je bil. Po par urah igranja je kupil war stash za začetnike in sva skupaj lovila BHje po Evropi. Da je nehal igrati? Nikoli si ne bi mislila.



Tisoč igralcev. Zbrisala sem tisoč ljudi. Nekatere sem videla samo takrat, ko sem jih dodala med prijatelje, z drugimi sem spregovorila nekaj besed, s tretjimi padla v ful debato. Spet eni so prišli v našo enoto, se nam pridružili na skypu, sodelovali pri akcijah. Nato pa nekega dne nehali igrati.

Tisoč ljudi. Tisoč Slovencev. Danes se jih nihče več ne spomni. Kot jih nikoli ne bi bilo.

Se kdaj vprašate, kaj bi bilo drugače, če bi ti ljudje ostali v igri? Pa ne mislim tega, da bi zdaj bila eSlovenija velesila. 🙂 Konec koncev igramo zaradi druženja, ali ne? Sama sem v tej in drugih igrah spoznala nekaj ljudi, ki jim z veseljem v RL rečem prijatelji. In mi je res v čast, da jih poznam. Pa en kup ljudi, s katerimi grem rade volje na pijačo, če se kdaj ponudi priložnost. In seveda nekaj takih, ki bi se jim v RL na široko izognila. Mogoče je bil med vsemi izbrisanimi kdo, ki bi pomembno vplival na moje življenje. Toda tega zdaj nikoli ne bom vedela.

Pa vi? Pogrešate koga, ki ne igra več?