Analiza svetovnih dogodkov: Iran

Day 2,696, 04:57 • Published in Slovenia Slovenia • by SmoothZiga


Vem, da to ne spada v igro ampak mislim, da to ne more škodovati, če popestrim naš mrtev medijski prostor. Večina, ki me pozna dobro v real life vedo, da zelo rad spremljam dogajanja po svetu. Nikol se nisem preveč zanimal za domačo politiko, ker roko na srce je dolgočasna in neumna. Moja strast za zunanjo politiko se opaža tudi v igri saj sem veliko časa bil zunanji minister ter seveda napisal že 55 člankov o dogodkih po svetu in še število drugih člankov kjer sem analiziral, hvalil in kritiziral dogodke, ki so se dogajali v tujini.
In tudi v real life zelo rad spremljam dogajanja po svetu, predvsem se posvečam bližnjemu vzhodu še posebej zadnje dve leti, ko so bila pogajanja o Iranskem jedrskem programu. Tudi konflikt v Siriji je zame bil zelo zanimiv dokler ga tudi mediji niso skoraj pozabili. Ljudje, ki me poznajo vedo, da sem velik kritik Ameriške zunanje politike in njihovega konstantnega vmešavanja v druge države tako politično kot vojaško. Sem zagovornik Rusije in Kitajske, ki sta potrebni kot protiutež imperialistični Ameriki a se vseeno ne strinjam z njuno notranjo politiko in tudi velik zagovornik Irana, ki ga smatram kot edino stabilno državo na bližnjem vzhodu.

Iranska jedrska pogajanja

In ravno o tem bi rad danes pisal. Pred dnevi so domači mediji napisali nekaj majhnih člankov o osnutku dogovora, ki so ga sprejeli Iran in tako imenovani P5 +1 (Rusija, Kitajska, ZDA, Anglija, Francija + Nemčija). Osebno mislim, da je bilo temu dogovoru posvečeno premalo pozornosti saj, če bo sprejet to zelo vplivalo na vse nas, od pocenitve nafte do novega velikega trga za Evropske investitorje, ampak o tem več kasneje.

Po izvolitvi novega Iranskega predsednika Rouhanija, ki je v svoji kandidaturi napovedal približevanje zahodu so se začeli tudi tajni pogovori med Iranom in ZDA (posrednik je bil država Oman), ki sta od Islamske revolucije v Iranu leta 1979 bili dejansko brez stikov in veliki sovražnici.

ZDA čeprav nočejo priznati potrebujejo stabilnega muslimanskega partnerja na bližnjem vzhodu in to je ravno Iran. ZDA in NATO se zavedajo, da bodo potrebovali nekoga, ki bo igral pomembno vlogo v Afganistanu, ko se bodo ti popolnoma umaknili iz te države. In Iran je tukaj igral veliko vlogo že v preteklosti. V letu 2001 ko so ZDA napadle Talibanski režim v Afganistanu je Iran to odkrito podpiral saj so se tudi sami pred tem spopadali z Talibani na mejnih območjih. V Iranu živi preko 2 milijona Afganistanskih beguncev, Iran in Afganistan imata enak jezik in Iran je glavni trgovski partner Afganistana.

Tudi v Iraku so po Ameriškem napadu in odstavitvi Husseina ironično Iran in ZDA postavili novega predsednika al-Maliki, ki sta ga obe državi podpirali. In tudi po pohodu ISIL po Iraku sta tako Iran in ZDA pripomogli k odstavitvi Malikija in postavitvi novega bolj stabilnega predsednika Al-Abadi. Sedaj, ko se Iraške sile spopadajo z vojaško milico ISIL jih podpirata tako ZDA kot Iran. ZDA izvajajo s svojo koalicijo zračne napade medtem, ko Iran pomaga s svojimi generali iz Revolucionarne Garde, ki trenirajo in koordinirajo vojaške akcije med Iraškimi silami in Šiitskimi milicami, ki so financirane s strani Irana.

ZDA potrebujejo Iran tudi v Siriji saj je Iran največji podpornik tako finančno kot vojaško predsednika Al-Assada zraven Rusije. Ker je Zahod okreval z zračnimi napadi (katerim sem tudi sam nasprotoval, spomnimo se na Libijo) na Sirijo v začetni fazi upora se je upor spremenil v sektaško vojno in radikalizacijo upora. Vojno proti Assadu so prevzele radikalne milice kot so ISIL in al-Nursa. Ker je Amerika že izrazila pripravljenost na dialog z Assadom potrebujejo Iran, ki bi pritisnil na Assada, da bi ta privolil v kakšne politične spremembe in mogoče združitev Sirske vojske z zmernimi uporniki za boj proti sunitskimi skrajneži.

In tukaj pridemo do pogajanj o Iranskem jedrskem programu. Iran in P5+1 so de dogovorile, da bo Iran zmanjšal število centrifug iz 15.000 na nekaj več kot 6000. Podzemni bunker Fordo bo spremenil v raziskovalni center. Skoraj izgrajen objekt za proizvodnjo težke vode bodo preuredili, da ne bo mogoče obogatiti plutonij do stopnje, ki bi bil primeren za jedrsko bombo in najvišja stopnja bogatenja urana bo na 3.5% kar je celo manj kot ga uporablja naša nuklearka.

V zameno za to bodo zahodne države postopoma ukinjale gospodarske sankcije na Iran, ki so bile uvedene zaradi njihovega jedrskega programa. Sankcije, ki so bile uvedene proti Iranu zaradi nespoštovanja človekovih pravic ali zaradi podpiranja raznih skupin, ki jih zahod smatra kot teroristične bodo ostale v veljavi.

Iran in P5+1 imajo čas, da izpilijo in podpišejo ta dogovor do konec junija. Do takrat jih še čaka veliko dela in veliko ovir. V Ameriki republikanci močno nasprotujejo temu dogovoru in zahtevajo, da predsednik Obama vključi kongres v odločanje za ta dogovor. Ampak osebno mislim, da republikanci vedo, da bodo slej kot prej morali sprejeti ta dogovor saj, če se ga odločijo sabotirati bo Amerika diplomatsko osamljena. Evropa si obeta veliko od tega dogovora. Z ukinitvijo sankcij na Iransko naftno industrijo bo imela Evropa dostop do nove cenejše nafta ker bo privedlo do nižjih cen in tudi novi zagon Evropskega gospodarstva, ki si še vedno ni popolnoma opomogel od krize. Evropa vidi v Iranu velik trg za nove investicije in velik trg za svoje izdelke. Tudi Rusija in Kitajska v primeru republikanskega sabotiranja ne bosta več tako popustljivi v Varnostnem Svetu in ne bosta podpirali novih sankcij v ZN proti Iranu.

V Iranu dogovoru nasprotujejo konzervativci, ki v tem dogovoru vidijo popuščanje in poraz Irana. Iranski Ajatola je skozi vsa pogajanja previdno podpiral dogovor in se sedaj zaveda, da če ta dogovor Iran zavrne lahko pride do padca režima. Iransko prebivalstvo je slavilo na ulicah, ko so v medijih naznanili, da so pogajalci prišli do dogovora in predstavljamo si lahko kakšno nezadovoljstvo bi bilo, če se sedaj Ajatola in konzervativci odločijo, da tega dogovora ne spoštujejo. Kaj hitro se lahko Iran spremeni v novo Sirijo.

Nezadovoljstvo in strah na bližnjem vzhodu

Šalil sem se, da se Izraelski predsednik vlade Netanyahu z solzami v očeh zabija z glavo v zdi. Izrael je vedno nasprotoval kakršnemu dogovoru z Iranom in vedno podpihoval Ameriko naj vojaško posreduje proti Iranu. Amerika se je seveda zavedala, da Iran ni Irak, Afganistan ali Libija in bi z zračnimi napadi na Iran privedlo Iran le do tega, da bi zares želel jedrsko orožje. Kopenska ofenziva na Iran odpade saj bi to pomenil novi Vietnam ali pa še kaj hujšega za Ameriko. Izrael še vedno grozi, da bo sam izvedel zračne napade na Iranska jedrska poslopja ampak dejstvo je, da Izrael ni vojaško sposoben popolnoma uničiti Iransko jedrsko zmogljivost.

Če ali bolje rečeno, ko bo Iranski jedrski dogovor podpisan bo Netanyahu izgubil svojega »baw baw-a« s katerim je strašil svoj narod. Skozi celotno svojo politično kariero grozi, da Iran hoče izbrisati Izrael in narediti novi holokavst, da je režim v Iranu blazen in je pripravljen v samomorilsko akcijo, da uniči Izrael. Ampak dejstvo je, da je Iransko vodstvo zelo pametno in dobro diplomatsko podkovano. Zadnjih 10 let je stalno preizkušalo meje zahoda in se dobro zavedalo do kot lahko gre in to jim je tudi zelo koristilo v sedanjih pogovorih. In najbolj neumno je dejstvo, da se Izrael boji ene ali dveh Iranskih jedrskih bomb medtem ko analitiki domnevajo, da ima Izrael med 80 in 400 jedrskih konjic. Dober teden nazaj je Nemčija dostavila Izraelu novo podpornico sposobno nošenja jedrskih raket. Da ne omenimo, da Izrael ni podpisnik Nuclear Non-Proliferation Treaty (NPT) medtem ko Iran je.

Druge država, ki je z zadržkom sprejela ta jedrski dogovor je sunitska Saudska Arabija, ki je že desetletja v sporu s šiitskim Iranom za prevlado nad bližnjem vzhodu. Saudska Arabija in Iran sta že posredno vpletena v večih konfliktih kot so Sirija, Iraq in po novem tudi Jemen. V Siriji Saudska Arabija podpira upornike, po nekaterih podatkih je skupaj z Turčijo tudi pomagala z financiranjem ustanoviti ISIL medtem ko Iran podpira Sirskega predsednika Assada. V Iraku se državi borita za vpliv nad Iraško vlado. In v Jemnu Iran podpira šiitsko milico Huitijev medtem ko Saudska Arabija z koalicijo zalivskih držav izvaja letalske napade nad njihove položaje.

In tukaj pridemo do glavne slabe lastnosti jedrskega dogovora. Iran se bo z dogovorom rešil gospodarskih sankcij kar bo pomenilo, da bo lahko več denarja vlagal v svoje vojaške sposobnosti ter tudi financiral tuje šiitske milice, ki se borijo za interese Irana. Tako lahko pride do zaostrovanje bližnjevzhodne hladne vojne med Iranom in Saudsko Arabijo in oboroževalne tekme.




Lep Pozdrav
SmoothZiga