Join the new world

Obstoječi sistem zagotavljanja urgentne službe v slovenskih bolnišnicah in na primarni ravni ni najboljši. To je ugotovila država, ko je pripravljala elaborat za vzpostavitev mreže desetih urgentnih centrov po Sloveniji, in odločila, da bo, potem ko bodo s pomočjo evropskega denarja začeli delovati vsi urgentni centri, reorganizirala tudi službo nujne medicinske pomoči (NMP).

Takšne namere ministrstva za zdravje so še pred uradno razgrnitvijo načrtov za reorganizacijo (direktorjem zdravstvenih domov so prejšnji teden povedali, da bodo o vsem seznanjeni marca, do takrat pa naj jim pustijo delati), v številnih slovenskih regijah sprožile plaz kritik in zaskrbljenosti. Sprašujejo, kaj je narobe z obstoječo mrežo NMP in zakaj izvajalci primarne ravni zdravstvenega varstva niso več dovolj dobri za izvajanje NMP na terenu.

Če bodo reformo izpeljali, bo namreč država v šestdesetih zdrav­stvenih domovih po Sloveniji po 20. uri zvečer med tednom in tudi čez vikend odpravila dežurne službe v današnji obliki, bolniki pa bodo lahko zdravstveno pomoč poiskali v spremenjeni mreži dežurne službe ali v najbližjem urgentnem centru na bolnišnični ravni. »Vsakdo bo lahko poiskal pomoč v urgent­nih centrih ali njihovih 'satelitih' v krajih brez urgentnega centra, če jo bo potreboval. Brez napotnice, brez omejitev. Tisti, ki niso življenjsko ogroženi, bodo tja prišli sami, druge bomo tako kot zdaj na urgenco pripeljali z reševalnim vozilom,« je povedal dr. Gregor Prosen, zdravnik reševalec iz Maribora in predsednik delovne komisije za reorganizacijo službe nujne medicinske pomoči, ki jo je ustanovilo ministrstvo za zdravje.

Sogovornik pravi, da ima reforma NMP smisel samo, če jo izvedemo v celoti. Po njegovem bi bilo prav, da se v zvezi z NMP soočimo z resnico in dejstvi, ali po zdravniško: »Preprosto sprejmemo odločitev, ali bomo z rane odvili povoje in jo končno pozdravili, ali pa bomo nanjo dali še kakšen povoj več in šli tako poviti naprej.« Cilj delovne skupine za reorganizacijo NMP – tako Prosen – je izboljšati kakovost službe NMP in nadgraditi sistem urgence: »Strokovna, politična, lokalna in še kakšna javnost pa bo pravočasno dobila priložnost, da se izreče o našem predlogu. A dela še nismo končali.«

Tudi na ministrstvu za zdravje opozarjajo, da za nobeno regijo v Sloveniji še ni dokončnih rešitev, a v isti sapi navajajo, da je ureditev službe NMP v pristojnosti države, ne lokalnih skupnosti. Kljub temu zatrjujejo, da bodo tudi za območje Kamnika, kjer so se ljudje prvi uprli načrtovanim spremembam, upoštevali posebnosti glede konfiguracije terena, dostopnosti oddaljenih območij in cestnih povezav.

Pismo ministrici

Da na vse to ne bi pozabili, so župan Kamnika Marjan Šarec, župan občine Komenda Stanislav Poglajen in direktor zdrav­stvenega doma dr. Julija Polca v Kamniku dr. Sašo Rebolj ministrici za zdravje poslali protestno pismo. V njem so zapisali, da jih je napovedana reorganizacija zelo negativno presenetila. »Ta ukrep pomeni, da bo območje, ki obsega občini Kamnik in Komenda in ima 37 tisoč prebivalcev, ostalo brez 24-urne nujne medicinske pomoči. Številke ne govorijo v prid takšnim ukrepom, kajti kamniška urgentna služba na leto oskrbi deset tisoč bolnikov, opravi več kot tisoč intervencij na terenu in 1400 nujnih reševalnih prevozov. Trenutno za ljudi na našem območju skrbi urgentna ekipa z zdravnikom 24 ur na dan, vse dni v letu, služba nujne medicinske pomoči pa deluje ločeno od splošnih in družinskih ambulant. Prav tako se je treba zavedati, da je občina Kamnik hribovita in da so njeni kraji precej oddaljeni od središča. Površini občin Kamnik in Komenda merita skoraj 300 kvadratnih kilometrov, skupaj imata več kot 500 kilometrov lokalnih cest, od tega dve tretjini na hribovitem območju, do Motnika je denimo skoraj 30 kilometrov in težko si je predstav­ljati, da za te kraje takšna sprememba ne bi pomenila težave. Prepričani smo, da ta ukrep lahko koga stane celo življenje,« so zapisali ministrici Milojki Kolar Celarc.

V Ormožu NMP ne dajo!

Tudi v Ormožu je zavrelo, potem ko je v javnost pricurljalo, da namerava država dežurno službo in nujno medicinsko pomoč reorganizirati tudi v njihovem zdravstvenem domu. Ljudje v Ormožu, Svetem Tomažu in Središču ob Dravi v zadnjih dneh množično podpisujejo peticijo proti ukinitvi njihove dežurne službe in nujne medicinske pomoči, zavzeli pa so se tudi za druge zdravstvene domove po Sloveniji. Direktorica ormoškega zdravstvenega doma Vlasta Zupanič Domanjko je povedala, da odločno nasprotujejo ukinjanju predbolnišnične ravni v zdravstvenih domovih po državi. Za ljudi v Ormožu in okolici bi to pomenilo, da bi od ponedeljka do petka med 20. in 7. uro ter ob vikendih iskali pomoč v urgentnem centru katere od bližnjih bolnišnic: v 25 kilometrov oddaljeni bolnišnici Ptuj ali 50 kilometrov oddaljenih UKC Maribor ali bolnišnici Murska Sobota.

Alojz Sok, župan Ormoža: »Ogorčeni smo in žalostni. Ne samo da spadamo med podeželska in demografsko ogrožena območja, ki so v marsičem prikrajšana, zdaj nam hočejo vzeti tudi najbolj osnovno dobrino, to je nujno medicinsko pomoč. Naši ljudje so vse starejši, mladih pa ni, ker odhajajo s trebuhom za kruhom. Tako je velikokrat ponoči in čez vikend ali za praznike lahko v pomoč edino dežurna zdrav­stvena služba. Predlog ljudi, ki so očitno preveč gledali ameriške serije z naslovom Urgenca, pa je, da bi nas po novem oskrbovali iz 50 kilomet­rov oddaljenih urgentnih centrov. Če bo nekdo z infarktom čakal uro in več, še zlasti pozimi, na pomoč v urgentnem centru, kjer bo sicer imel najsodobnejšo, po ameriškem vzoru zagotovljeno oskrbo, je najverjetneje, da bo končal v mrtvašnici. Tak odnos je poniževalen in grotesken. Upamo, da bodo odločevalci spoznali nedodelanost in celo škodljivost takih rešitev. Naj nam vzamejo, kar hočejo, a le zdravstveno pomoč naj nam pustijo. Sicer pa še nihče ni povedal, kaj je slabost zdajšnje ureditve. Naloga nujne zdravstvene pomoči namreč ni v tem, da bi ves čas dežurstva po tekočem traku obdelovali paciente, ampak da rešujejo življenja, ko je to potrebno. Kaj se bo na primer zgodilo pri prometni nesreči? Bodo ponesrečenci čakali na pomoč uro in več? Če bo tako, bodo ponesrečenega lahko peljali le še v pogrebni zavod.«

Delovna skupina za reorganizacijo NMP miri: »Ponesrečeni, nenadno oboleli ... V novem sistemu bodo takoj prepoznani kot najbolj kritični in bodo tako tudi obravnavani, v nasprotju z dosedanjo obliko dežurstva, kjer se pacient pogosto lahko zateče pred vrata zaprtega zdravstvenega doma, ker je ekipa na intervenciji, in potem v mrazu res lahko umre, ne da bi sistem sploh vedel zanj!«

Novi dispečerski center

Gregor Prosen še ne more govoriti o konkretni organizaciji NMP po novem v posameznih slovenskih regijah, zatrjuje pa, da bo mreža NMP ostala enako razvejena, če ne celo gostejša. Čeprav bo v nekaterih krajih dežurna ambulanta z zdravnikom zaprta, to po njegovih zagotovilih ne pomeni, da ti kraji ne bodo imeli reševalnega vozila z vsaj dvema reševalcema, ki bo namenjeno samo za posredovanje v primeru NMP. Zaveda se, da take reforme v zdravstvu še ni bilo, a zagotavlja, da ne bo v škodo državljanov. Urgentni centri bodo po njegovih besedah imeli t. i. satelite, v sklopu NMP bodo delovala tudi vozila reanimobili z zdravnikom, reševalna vozila z reševalcema, velika prednost reorganizacije naj bi bil tudi novi dispečerski center. »Kdo sprejme klic na številko 112, kam pošlje koga, je bilo doslej v domeni lokalnih enot NMP. Po našem pred­logu bi imeli v državi dva dispečarska centra, v Ljubljani in Mariboru, s satelitom na Primorskem, ter enoten pregled z radarjem nad celotno državo, ki nam bo omogočal, da bomo k ljudem v težavah poslali njim najbližje reševalno vozilo. Te prakse do zdaj ni bilo, saj je vsak skrbel le za svoj teritorij, reševalna vozila pa so se srečevala na cesti, ne da bi druga za drugo vedela, kje je kdo in s kak­šno nalogo,« je razložil Prosen.

Kje so urgentni zdravniki?

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije podpira gradnjo in delovanje urgentnih centrov v državi, a opozarja na številna tveganja. Najprej kadrovska. Trenutno je v državi malo zdravnikov urgentne medicine, zato bodo NMP na terenu in v sektorju za hitre preglede urgentnega centra izvajali dosedanji zdravniki specialisti družinske medicine. Če bodo ti odšli v bolniš­nice – tako združenje –, se bodo oslabile ambulante družinske medicine, kjer že zdaj primanjkuje zdravnikov. Združenje zdravstvenih zavodov zato svari pred razpadom mreže splošnih ambulant. Delovna komisija za reorganizacijo NMP se zaveda, da bo sprva zaradi pomanjkanja urgentnih zdravnikov potrebno vključevanje zdravnikov družinske medicine: »A ne s sočasnimi intervencijami, saj bodo družinski zdravniki kvečjemu razbremenjeni intervencij NMP na terenu, temveč z vključitvijo z dežurstvi na terenu in v sektorju za hitre preglede urgentnega centra.« Pravijo, da bo sistem potreboval od pet do deset let, da bo tudi kad­rovsko zaživel zgolj z zdravniki specialisti urgentne medicine.

Dobili ste zdravnico, pokličite raje 112!

»Ločitev primarnega zdravstva od dejavnosti nujne medicinske pomoči je glede na slovenske razmere popolnoma zgrešena in pomeni bistveno poslabšanje možnosti za nenadno obolele in poškodovane, še posebej na našem območju, v Mežiški dolini. Zdravniki vemo, da je pri reševanju zahtevnih stanj ključnih prvih deset minut. To pa je ravno toliko, kolikor bi reševalno vozilo potrebovalo za vožnjo iz urgentnega centra v Slovenj Gradcu do Raven na Koroškem. Kaj pa čas, potreben za pot naprej po dolini?« se sprašuje Stanislav Pušnik, predsednik odbora osnovne zdravstvene dejavnosti pri Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije in direktor zdravstvenega doma na Ravnah na Koroškem. Pod njegovim okriljem deluje prehospitalna enota, ki skrbi za območje s 35 tisoč prebivalci (občine Mežiške doline in občina Dravograd). »Si predstav­ljate, da bi zdravnica v Črni na Koroškem, 50 kilometrov proč od slovenjgraške bolnišnice, prejela urgentni klic in kličočega zavrnila z besedami, naj pokliče na 112? Urgentno delo v takih krajih ni dodatno delo za zdravnike na primarni ravni, ampak tudi vsebina njihovega dela,« opozarja Stanislav Pušnik.

Je v ozadju denar?

Pripravljavci reorganizacije trdijo, da so na terenu deležni raznovrstnih očitkov in diskreditacije, ki že mejijo na osebno raven in so v nekaterih pogledih zanje tudi žaljive. Pravijo, da pričakujejo izmenjavo stališč s tehtnimi argumenti. Menijo, da je v ozadju večine neutemeljenih diskreditacij strah pred potencialno izgubo finančnih sredstev. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plačuje zdravstvenim domovom v pavšalu in ta denar se po trditvah delovne skupine za reorganizacijo marsikje ne porablja namensko. Stanislav Pušnik, ZD Ravne na Koroškem: »Služba nujne medicinske pomoči je draga služba, tako po opremi kot kadrih. Pri nas z denarjem zanjo ne pokrivamo niti stroškov, kaj šele, da bi na njen račun kovali dobiček. Trdno sem prepričan, da je tako tudi drugod.« Pušnikove besede potrdi direktor zdravstvenega doma v Tolminu Dušan Taljat: »Odločno zavračam namigovanja o dobičkonosnosti te službe. Ravno nasprotno je! Mi zavestno delamo izgubo v tem programu, ker smo se zaradi oddaljenosti od bolnišnice odločili, da želimo imeti ta program še boljši. Sicer pa ima ministrstvo vso pravico in možnosti, da pregleda vse številke in proti morebitnim kršiteljem ukrepa, ne pa da zaradi tega konceptualno spreminja sistem NMP po vsej državi. Na Tolminskem, Bovškem in Kobariškem danes vemo, kaj imamo, ko govorimo o nujni medicinski pomoči. Kaj pa bomo imeli jutri? Na to vprašanje od sogovornice z ministrstva za zdravje nismo dobili odgovora. Govorila je o gostejši mreži mobilnih ekip, a brez podatkov o tem, kje in koliko. Omenjala je izjeme, a ni vedela povedati, kje in v kakšnem primeru. To, kar zdaj nameravajo, preprosto ni prava smer,« trdi Taljat.

Ne samo dostopnost, v novem sistemu organizacije NMP ostaja še več odprtih vprašanj: na primer, kaj bo s hišnimi obiski, ki se zdaj opravljajo v času dežurne službe, ter z obravnavo starostnikov in kronično bolnih, ki so zdaj v sklopu urgentne službe obravnavani brez čakanja. Direktorico zdravstvenega doma v Idriji dr. Urško Močnik skrbi, da ti ljudje preprosto ne bodo šli k zdravniku. Z njenega območja bi morali v urgentni center v Ljub­ljano.

Gregor Prosen: »Na vsa vprašanja tudi mi še nimamo specifičnih odgovorov oziroma jih bomo v javni razpravi uskladili, saj želimo sistem izboljšati v dobro vseh prebivalcev. Konstruktivnim pred­logom bomo zato prisluhnili. No, ko smo ravno pri hišnih obiskih ... Ko zdravnik v manjšem zdravstvenem domu zapusti ambulanto, tam po dve, tri ali celo štiri ure ni nikogar, ki bi lahko pomagal trkajočemu na vrata. Po novem sistemu pa bo. Četudi 'samo' triažna sestra, ki bo vedela, kako ravnati in koga poklicati. Z novim sistemom bi radi preprečili, da NMP človeku v stiski ni dosegljiva zato, ker je zdravnik na intervenciji. Povprečna raven oskrbe kritično bolnih in poškodovanih bo po reorganizaciji zagotovo višja. S tem pa seveda nočem zanikati kakovosti dosedanje ravni dela v zdravstvenih domovih.«

Spremembe bodo

Na ministrstvu za zdravje so odločeni, da bodo spremembe uveljavili: »Celotna mreža NMP bo vzpostavljena, ko bodo začeli delovati vsi urgentni centri in v skladu z novim pravilnikom o NMP, ki je v pripravi. Pričakujemo, da bo novi pravilnik sprejet v prvi polovici leta. Delovna skupina intenzivno obravnava, zbira podatke in pripravlja analize za reorganizacijo NMP, v sodelovanju z ZZZS. Skupina obiskuje regije po državi in pregleduje ter preverja podatke, s ciljem, da bodo upoštevane vse geografske posebnosti v lokalnem okolju. V prehodnem obdobju se bo mreža NMP širila postopoma glede na dinamiko vzpostavitve posameznih urgentnih centrov.« Ali bodo v svojih načrtih upoštevali predlog dosedanjih izvajalcev NMP, da naj vse dosedanje enote NMP ostanejo statusno na primarni ravni z jasno razmejitvijo del med urgentnim zdravnikom primarne ravni in urgentnim zdravnikom sekundarne ravni, bo znano že v kratkem.
Povezane novice
Šarec: Pri urgenci odpovedala zdrava kmečka pamet
31. januar ob 06:00
Dežurne zdravstvene službe ne dajo!
29. januar ob 12:00