ZAKAJ BI VZTRAJAL?

Day 3,044, 14:50 • Published in Slovenia Serbia • by GrinOne

Danes bom naredil izjemo, ki potrjuje pravilo, da ne pišem o eRepubliku...

Torej, kot trenutno kaže, naj bi igra zamirala in ker me je na lepše čase eRepanja s svojimi članki spomnil apzfpk, so na dan privreli nostalgični spomini na nekatere preaktivne trenutke, ki sem jih pustil v svoji eZgodovini.

Namočil me je ViliNovy, ki je verjetno rabil bizgeca, ki mu zapolne kvoto za medaljo povabljencev, zaradi česar naj bi zdržal in klikal do potrebnega levela, potlej pa kakorkoližebo.

Seveda sem se vključil v njegovo enoto in stranko, kjer pa sem imel občutek, da se že takrat ne dogajalo nič, čeprav je to verjetno takrat bila le posledica mojega nerazumevanja igre – ali pa sem imel prav!

Vendar sem imel to smolo, da me je kaj hitro, oz. pred levelom, ko lahko obupaš in vržeš ePuško v eŽito, v roke dobila opasna BabyAnna in me tornadno povlekla v BP-je in politično stranko, kjer je bila tudi sama. In sva začela.

Baby me je kar nekaj dni jovo na novo učila iste zadeve, ki meni nikakor niso bile jasne (še danes mi marsikaj ni jasno, samo me je že sram vprašat ta 27-ič!). Ni obupala! Obupala je prvič, ko je preklinjajoč odšla na cigareto po mojem prvem neuspešnem osvajalskem pohodu na BH, ki mi ga je na koncu, zadnje sekunde bitke, popapcal Uroshek. Zanimivo je, da so njega tako učili, mene pa ne punce ne!

No, to problematiko je kasneje rešila Andrejchyka, ki se je v drugo v mesarsko eKlanje podala z mano, verjetno z namenom, da Baby prihrani vsaj en živčni zlom, saj je bila bolj razkurjena, kot jaz. Na srečo ravno tisti čas Baby ni bilo, tako da sva se odločila za poseg kar brez nje. Seveda je bila vpletena še tretja dečva, ki sem jo moral pred koncem bitke pobarati, če mi lahko dovoli, da osvojim BH. Hvala Princess Aspas.BG!

No, to je bilo kar adrenalinsko početje in da me ne bi že v eMladosti kap trofla, sem se raje lotil, s pomočjo mojih mentoric, ki sta me poskušali naučiti čim več eSpretnosti (večinoma sicer neuspešno, ampak zaslužili bi si pa eno dodatno medaljo na profilu zaradi vztrajnosti, če ne drugega), manj stresnih problemov:

VOTERS – tu je BabyAnna dobila prvi sivi las.... in verjetno tudi desetega! Ampak na koncu sem se nekaj le naučil in prislužil kak CC.

Sam pa sem še najbolj pokapiral, kako in kaj je s časopisom! Tu sem se lotil projekta, da čimprej dobim en simbol na profilu, ki ne bo več siv! In ja, začel sem pisati članke. Vsi so komunicirali z mano, mi kaj donirali, kako pametno pripomnili ali pa tudi ne... verjetno zato, ker sem bil še mlad, zagnan in že takrat skoraj brez perspektive. In šlo mi je! Na žalost ePisanje bolj slabo, saj še danes npr. ne vem, zakaj za boga milega imamo diktatorski prevzem in reševanje!!??

Ampak glej ga zlomka! Kmalu so prišle prerazporeditve po DIVIZIJAH, ki so me vrnile nazaj na mladega eBojevnika in se je pokazala opcija, kjer bom morda konkurenčnejši, saj sem zaradi tresavice prej prevečkrat pritisnil FIRE gumb... alergičen sem bil na tisti rdeči gumb – in prehitro nabiral XP-je! In počasi sem začenjal dvoklikaško napredovanje z bildanjem, saj sem s pomočjo BP-jev (skype četanje, kjer si dobil kako donacijo in ko si pospremil kakega eBorca v ePenzijo je kaj priletelo v skladišče...), in nekaterih bralcev mojih člankov, predvsem pa enega skrivnega mecena, ki ga bom morda nekoč lahko razkril, postavil vse treninge s pogodbo in potonil v dvoklik! Da ni bilo abstinenčne krize, sem sem ter tja napisal kak članek.

V obdobju turbulentnega komunikacijskega šumenja se je marsikaj spremenilo, umirilo, zamrlo... Odšlo je nekaj eRepublikancev, nekateri za eVedno, drugi za vedno... Skype sobe so utihnile, na one druge kanale nisem hodil (izobraževanje ni šlo skozi 😛 ), raztepli smo se na razne konce. Mojstri eRepublika so se mi na momente zazdeli (ne samo meni!) kot strokovnjaki na urgenci, ki narobe namontirajo kisikovo in cev smejalnega plina – v glavnem nekaj čudnih programski posegov v igro ali pa premalo primernih misij in tonenje se je nadaljevalo...

Kakorkoli, sedaj smo tu!

Zakaj vztrajam? Zakaj ne končati tole agonijo kljub vztrajnemu padanju natalitete in naraščanju mortalitete?

Ker hočem, želim, moram ... še priti do 300-tega BH-ja! Priti do 100. LVL-ja in do 200. LVL z brezplačnimi treningi. In kot se trenutno lomi situacija, bi morda poskusil pohod na CH, čeprav sem že na začetku mentoricama rekel, da treh medalj ne bom osvajal nikoli.Predvsem pa bi se rad izvlekel iz dvoklika! Problem je, ker ne vem, kdaj naj se aktiviram!? Ali sem že dovolj močan, čeprav nisi nikoli? Ali se splača na kak BH? Ali bi kar zagnal industrijsko branžo in neozirajoč na posledice krenil v polni zagon nabiranja XP-jev?
Na CH se odpravljam če vsaj pol leta. Vendar mislim, da če ga ne bi uspel narediti v edinem poskusu, ki ga bom namenil tej medalji, bom igro verjetno končal, česar pa vseeno še nebi... sem firbčen, kaj še bo! In verjetno brez pomoči pri CH-ju tako ali tako ne bom uspel.
In navsezadnje: dnevno moram pokukati v kak članek, da ne izgubim stika s soigralci, ki še vztrajamo. Večja ko je kozlarija, raje berem! Pogrešam več Šprickotovih komentarjev, ki so bili včasih redna ''intelektualna'' hrana po zidovih ali komentarjih. Tudi ti so sedaj v nevarnosti – izumirajoča vrsta!
Sicer se še redno nasmejem Djulotovi 69-tki! Če je ni v komentarjih člankov, jim kar nekaj manjka...

Lepo se imejte dalje, pa da vidimo, kam nas to pelje!