Verjamem!

Day 2,581, 00:24 • Published in Slovenia Slovenia • by manicni poet

Vedno znova me preseneti, kako se ljudje zavedamo, da živimo v svetu, kjer sveti gral predstavljata moč in denar, zelo malo pa nas verjame, da so ljudje z ogromno močjo in neusahljivim pritokom denarja zmožni početi stvari, ki so na robu meja predstavljivega. Da, to je zapis o teorijah zarote.

Sam izhajam iz izhodišča, da je možno vse. Ok, nekateri boste rekli: “Če verjameš v vse, je enako, kot da verjameš v nič.” Drži. A rekel sem, da verjamem, da je možno vse, ne da verjamem, da se je zgodilo vse, kar slišim ali preberem. Imam se za zmerno inteligentnega prebivalca našega planeta, ki zna filtrirati informacije, ki jih vsak dan dobi prek informacijskih kanalov, pa tudi za takega, ki zna uporabiti logiko, zdravo pamet in poznavanje narave človeka. Ne zganjam panike po nepotrebnem in tudi ne iščem informacij, z namenom, da bi sejal paniko. Ko pa kaj vendarle pride do mene, to spustim skozi svojo možgansko mašinerijo, apliciram svoja izkustva in znanje ter oblikujem neko stališče.



Začnimo na koncu – pri cepljenjih. Zadnje čase sta se oblikovala dva močna tabora. Eni zagovarjajo cepljenja in pljuvajo po t.i. antivaxxerjih, drugi trdijo, da so škodljiva. Sam prihajam iz generacije, ko se o cepljenju še ni razpravljalo, tako da sem cepljen za vse, kar je bilo v osemdesetih obvezno. V osnovi se mi zdi cepljenje dobro. Če ga razumem prav, v telo dobiš mrtev virus, z namenom, da ga ob naslednjem stiku prepozna in se ga zna ubraniti. To je dobro. Po drugi strani pa so cepljenja idealen poligon za širjenje bolezni, načrtno zmanjševanje populacije določenih skupin ljudi ali eksperimentiranje. Ne pravim, da se to počne, pravim, da je to možno in izvedljivo. Zakaj bi to počeli? Ker lahko!

Druga stvar – chemtraili. Tisti beli pasovi, ki ostajajo za letali na modrem nebu. Kemikalije, ki naj bi jih pršili v ozračje, da bi ljudje zbolevali ali da bi nas lažje kontrolirali ali da bi vplivali na vreme. Tudi tega področja ne spremljam podrobno, sem pa v zadnjem času zasledil priznanja nekaterih visokih politikov, da se to res dogaja, pa tudi naša agencija za okolje je potrdila, da se v ozračje dejansko spuščajo določene snovi, ki naj bi pomagale obnavljati ozonski plašč. Ne paničarim zaradi chemtrailov, verjamem pa, da to res lahko počnejo. Kdo? Tisti, ki si to lahko privoščijo. Zakaj? Ker lahko!



Globalna gospodarska kriza je udarila kot strela z jasnega. Tole pravzaprav ni toliko teorija zarote, kot debilizem človeštva, ki uporablja fiktiven, elektronski denar. Banke so posojale denar, ki ga ni – razen v binarnem zapisu na računalniških serverjih, kreditojemalci tega denarja niso vračali in svet je šel skoraj v kurac. Karkoli se je slabega zgodilo v zadnjih letih na gospodarskem področju, smo krivili krizo. Prazne trgovine (ja, seveda) – kriza je. Nižanje plač – kriza. Odpuščanja – kriza. Sosed s sekiro razkosa tasta – jebiga, kriza. Ma kakšna kriza neki. Krizo so umetno ustvarili tisti, ki so od nje profitirali. Zlato se je podražilo, banke so države dokapitalizirale, plače so se lahko znižale, pogodbe o zaposlitvi so postale luksuz. Kapitalizem lahko v “krizi” zasije v vsem svojem blišču. Narod pa v strahu za svoje preživetje ponavadi postane bolj vodljiv. Zakaj bi kdo to naredil? Ker lahko!

Da ne bom predolg, bom omenil samo še nekaj zarot, ki se mi zdijo resnične. 9/11 je bil insceniran, da bi lahko Američani neovirano in pod zastavo žrtve (podobno kot so Židje nedotakljivi zaradi holokavsta – ki je sicer dejanje vredno popolne obsodbe) nadaljevali svoj imperializem. Človek ni nikoli hodil po Luni, vesoljska dirka pa je bila namenjena temu, da se izčrpa Sovjetsko zvezo. Prav tako verjamem, da so HIV naredili v laboratoriju, da so Kennedyja ubili, ker se jim ni skladal z enačbo, in da je Paul McCartney mrtev, medtem ko je Tupac še živ. Zakaj bi kdo uprizoril svojo smrt? Ker lahko!