U PU URE 3x NATEGJEN

Day 3,039, 13:31 • Published in Slovenia Serbia • by GrinOne

In to na suh!

Me sinko kliče mal pred koncem šihta, da naj grem nekaj iskat v trgovino, k je u akciji. Dostava seveda v Hotel Mama! Jest pa, kot zelo zajeban fotr, že nekaj let odločen, da ne bom podpiral hotelske lenobe,… ''Auč!'' sem se rajš kar prec u jezik ugriznil, da ne bom imel kasneje slabe vesti…

Seveda sem na poti domov samoiniciativno šel v trgovino! To, da je mulc neki hotu, ni nič vplivalo na mojo odločitev! Ne, res ne, prav nič! Če ti rečem, no…

In po u trgovini vzamem štruco kruha! No, a sem reku, da nism šou zaradi naročila!

Potlej pa, ker sem glih spotoma, čist slučajno v trgovini, bom pa še ono pecivo vzel… In da bo volk sit – seveda ne morem iz trgovine brez vsaj enega litra sladoleda!

Pridem na blagajno s tremi artikli v rokah, ko mi prijazen starejši možak, starejši od mene, s polno košaro reče, da če imam samo to, lahko grem pred njega.

OK, hvala, pa to… In se tlačim na poln trak, za mojo pregradico pa možak počasi pridodaja svoje. Pripravim kartico in najdem še en prejšen račun, kjer je na veliko pisalo: 10 % POPUST… čitam dalje, da mora biti nakup nad 20 €… pa še neki je pisal, po moje je biu font 2 pa pou, ker nisem mogel prebrati ne z očali ne brez njih.
No, tolko pa nisem nabral! In ker se hkrati spomnim na možaka za seboj, ki me je prijazno spustil predse, kar se drugače NIKOLI, povdarjam, NIKOLI, vsaj meni res NIKOLI ne zgodi! Kvečjemu obratno: kako manjše bitje s spretnimi komolci se nedolžno prekobila predme, da se še pritožiti ne morem, ker bi sam izpadel ta velik šovinist. Če pa potlej še prijetno diši, vsaj bolje od prešvicanca, ki je bil prej pred menoj, se potolažim. Da pa ne bo izkoriščevalka samo ona na plusu, čas do blagajne hitro mine v ugibanju velikosti košarice držala, ki mi predvaja animirano gibanje dekolteja – na srečo ravno na pravi višinski razliki, da je slika jasna… in da slučajno po nesreči kaj ne pošlatam, ker potlej pa sploh ne bi prišel na vrsto! In nič ne pomaga, če poveš da ''nisi dobro videl'' – pa čeprav je to gola resnica!

Aja, da ne zalutamo! Dobričini za menoj sem torej pomolil moj bonus pod nos, da naj ga vnovči, če ga nima, ker meni ne koristi.
Zahvali se mi, jaz pa njemu, in grem. Ravno še slišim zadaj, ko je gospod pokazal bonus blagajničarki: ''Ne, to je sam reklama…''
Auuuu! Sem hitr pospešu korak, da me ne napizdi, kok sm ga nategnu…
V avtu pogledam račun, ker je zopet imel oni napis za popust! In mi uspe razvozlat droben tisk: Če pridš en dan od dveh, ki sta navedena na pildku, in kupiš 20€ plus, dobiš bon…
Jao! Nategnjen sem biu (s fonti na ceglcu), ker sem mislu, da imam popust, pol pa sem še dobrotnika, ki me je spustu, nategnu, misleč, da se mu s tem zahvalim! Matr, zdej sem pa odpikou – nihče me ne bo več spustil… ali pa se sam ne bom pustil spustiti naprej, da ne bom spet koga na… uiiiiuiiiii!

Potlej pa doma vidim, kaj je poba gledal in ugotovim, da sem tudi tu nate… hmm, da se ne ponavljam preveč, recimo temu raje našponan! Popust je namreč jutri!
Takoj sem se šel v kopalnico v ta velik špegu pogledat, da ni kakega repa al pa ušes kje, ker počutu sem se res tako, kot osel! Se opravičujem oslu! On gre samo enkrat na led…

Evo, eni potlej cigaret prkurjo, men je pa sladoleda zmanjkal…

Nauk? Ja sevede je! Sej pri meni je zmeri! Al se mi pa vsaj zdi tko…
To, da si oslu podobn, če si predobr, to niti ni tak problem! Problem je, da tut če bi rad kdaj pa kdaj dobro z dobrim poplačal, ne izpade zmeri najbolje, pa četudi si imel najboljši namen.

ZANIMIVOST: Sem v temle poglobljenem razmišljanju ugotovil, da se ponavad komolčijo osebke z velikimi.... košaricamu! 😛
A se tut tep to dogaja?
Zakaj pa one, ki košaric niti ne rabijo ostanejo zadaj?

😉