Ko večer se v noč preliva

Day 2,406, 12:35 • Published in Slovenia Slovenia • by manicni poet

Ko večer se v noč preliva,
želim si tebe, deklica igriva,
dotikov nežnih in pogledov hrepenenja,
da zacelim rane krutega življenja.

Se spominjaš, ko bila sva mala?
V peskovniku za blokom sva plesala.
Ko sva se utrujena na tla zvrnila,
si pogledala me milo in me poljubila.

Veš, iskal sem te predolga leta,
vmes zamenjal mnoga sem dekleta,
a nobena ni mi napolnila
luknje, ki si ti mi jo pustila.

Danes sem te videl na postaji,
ob mostu, ki ga čuvajo zeleni zmaji,
gledala si me, a ne spoznala,
vem, da nisem tisti, ki si ga čakala.

Vse bi dal, da bi se ponovila
noč iz tistega čarobnega aprila,
ko ljubila sva se v mesečini
in si obljubila mi, da bom edini.

Dvajset let sem hranil pismo tvoje,
ko si napisala mi, da greš po svoje,
da boš našla smisel, ki sva ga iskala,
da bi rada spet sproščeno se smejala.

Ko večer se v noč preliva,
želim si tvojih ustnic, deklica igriva,
nocoj srce še zadnjič bo igralo zate,
jutri grem še jaz, v svet iz vate.