Intervju z Ap4rTheAdom

Day 2,721, 05:54 • Published in Slovenia Slovenia • by FilthyMind

Kot verjetno že veste, se je Ap4rTheAd, moja rl slabša polovica, odločil, da se bo v tem mesecu potegoval za predsedniški stolček. Sama nad tem nisem ravno navdušena, ker mi je jasno, da v primeru zmage ne bo imel kaj dosti časa zame in za najinega rl multija, ga pa seveda stoprocentno podpiram. Prav zaradi tega sem ga prisilila, da je odgovoril na nekaj vprašanj in volilcem omogočil vpogled v svoje poglede na eRep.

Jaz sicer o tebi vem vse (vsaj upam), za volilce pa se lahko na kratko predstaviš in jim zaupaš, kaj počneš v rl.
Vse svoje življenje sem živel na Dolenjskem, pred petimi leti pa sem se preselil v Kransterdam, kjer sem si ustvaril družino. Diplomiral sem na ekonomskem faksu, zaposlen sem pa kot IT specialist (analitik, programer, sistemec, ...). V prostem času se veliko ukvarjam z raznoraznimi igricami (tudi sam namreč stremim k temu, da bom nekega dne upravljal s čim podobnim, kot je eRep, in moram reči, da sem zdaj že res blizu). Kaj naj še povem? Igram kitaro (sem samouk), sestavljam lastno glasbo, v šolskih časih smo celo fural band ... no, danes le še za svojo dušo malo brenkam, ker enostavno ni časa za vse, kar bi človek rad počel, Aja, sem tudi nekdanji državni prvah v šahu. Z izjemo tega se s športom čisto nič ne ukvarjam. Niti kot kavč komentator. Sploh ne štekam folka, ki se lahko v nedogled pogovarja o neki odbojkarski ligi, pa kolk je ta ekipa oh in sploh, pa take. Jaz si veliko raje na YouTube naložim kak dokumentarec o kvantni fiziki ali kako zgodovinsko poslastico, ampak ok, za vsakega nekaj.

Velika večina eRepovcev ima težave s črkovanjem in izgovorjavo tvojega nicka. Kaj pomeni Ap4rTheAd, kako si dobil idejo za ta nick?
Večno vprašanje 🙂

Gre za zelo staro pogruntavščino, saj me ta nick spremlja že od vsega začetka interneta pri nas. Pač, 7 milijard nas je, težko je biti originalen dandanes. Sem prepričan, da ste že vsi imeli izkušnjo, ko sediš pred registracijskim obrazcem in ti nikakor ne uspe najti unikatnega uporabniškega imena, ker so že vsa zasedena. Tako me ta nick spremlja povsod. Na vseh mogočih špilih, na socialnih omrežjih in drugih ePojavah.

Gre za izpeljanko besede apartheid (ne, ne bom vam razlagal, kaj to je), sporočilo za njim pa je, da smo vsi enaki in vsi enakopravni, osnove za diskriminacijo so le v naših glavah.

Kako si odkril eRep? Ti je na začetku kdo pomagal?
Nekega lepega dne sem povsem brezskrbno surfal po internetu na šihtu. Mislim, da sem bral članek o patrijah ali nekaj takega, ko sem med komentarji zagledal napopan link, češ, klikni na tole, pa ti bo vse jasno. In sem. Tako mimgrede je bilo vse skupaj, da se potem čez čas sploh nisem spomnil, kako sem prišel na ta špil, niti tega, kdo je kriv. Ko sem ugotovil, da moram le pogledati, kdo je na prvem mestu seznama mojih prijateljev (ja, ta profil zalagaš z brezmejnimi količinami golda), sem potem le prišel na sled zločincu. 🙂

Sprva sem se držal bolj zase, prebral sem vse, kar se je dalo prebrati, in z zanimanjem spremljal vse izjemno poučne članke oldfagov, ki so nas, mulce, mentorirali o RW skriptah, MM manevrih za ekstra tolarje itn. Pomoči v smislu resursov dolgo časa ni bilo, saj mi še na misel ni prišlo, da bi fehtal. Pa bi moral, ker sem tako čakal na nekoga, ki me je spravil v red čez noč, veliko dlje, kot je bilo treba. Naj bo to prijazen opomnik za vse vas, nadebudne mladiče. Naj vam ne bo nerodno prositi za pomoč. Oglašajte se v komentarjih, naj se vas vidi. Verjemite mi, veliko nas je, ki si danes zlahka privoščimo pomagati.

Trenutno si PP Sproščenih. Kaj ti pomeni stranka? Kako so nastali Sproščeni, kakršne poznamo zdaj?
Ja, res je, sem predsednik stranke. S poudarkom na trenutno. Predsednik Sproščenih je namreč le eden in prepričan se, da mi ni potrebno razlagati, kdo to je. Komaj čakam, da se vrne v vsem svojem sijaju in z nenadjebljivim elanom. 🙂

Kaj mi pomeni stranka? Hehe. Ja, to je to. Bil sem poleg od samega začetka, ko smo z veliko muko povečevali število članov in na koncu, kljub nešteto polenom, uspeli priti v kongres, kjer smo ostali vse do danes. Gre za idejo, ki se je ne da več omalovaževati. Gre za energijo, ki se je ne sme podcenjevati, in nenazadnje, gre za naraščajočo družino ljudi, katerih medsebojna povezanost in prijateljstvo sta že zdavnaj presegla okvirje rekreativnega tratenja časa za zabavo.

Res nas je veliko in težko bi izpostavljal posameznike. Sem pa izjemno vesel, da sem bil in še vedno sem del te čudovite zgodbe. Ali, kot bi rekel naš dosmrtni predsednik, še vse bo dobro. Le sproščeno naprej (.)(.)

Si tudi poveljnik ene naših največjih vojaških enot. Kako si pristal na tem položaju glede na to, da sta ti bolj pri srcu politika in diplomacija?
Mah, dolga zgodba. Vse skupaj je rezultat nesrečnega spleta okoliščin, samega sebe pa vidim kot končno žrtev. 🙂

Dejstvo je, da je naš prostor že dominiran s strani ene najbolj prepoznavnih vojaških enot v svetovnem merilu. Ta dominanca pa je še toliko bolj v oko bodeča tudi po zaslugi dejstva, da smo preostali, ki nismo del te vsega občudovanja in spoštovanja vredne zgodbe, razdrobljeni v preveliko število enot. Združiti bi morali svoje moči, delati na sinergijah in tako ljudem tudi v vojaškem modulu ponuditi resno alternativo mainstream opciji.

Že večkrat so te nagovarjali, da kandidiraj za predsednika, vendar se nisi nikoli odločil za to. Zakaj se ti zdaj zdi primeren trenutek za tvoj prvi naskok na predsedniški stolček?
Nikoli ni primeren trenutek za kaj takega. 🙂 Položaj CPja nemilostno zahteva celega človega in redko kdo med nami ima katerikoli mesec čas za to, da se bo stoodstotno posvetil delu za splošno dobro, na koncu pa bo v zameno za ves svoj trud poplačan z zimzelenimi očitki, kritikami in vse prepogosto povsem neutemeljenimi in nepravičnimi obsodbami. Ampak tako pač je. To je cena, ki jo je treba plačati, če bi rad naredil nekaj dobrega. In jaz bi. Ker se pa zavedam, da nikoli ne bom uspel ugajati vsem (niti ni to moj namen, da bo jasno), sem na to pripravljen.

Eden od lepših aspektov slovenske eRep skupnosti je, da se lahko zaradi majhnosti naše domovine redno srečujemo v živo. Kako sam gledaš na ta srečanja?
Zakon! To bi morali uvesti kot pogoj, da postaneš Adult citizen. Ali, še bolje, da dobiš volilno pravico. 😃

Ne, resno. To je tisto, kar nas večino še drži v tej počasi umirajoči igri. Spoznavanje novih ljudi in druženje. Meni, ki sem bolj ali manj obkrožen z ljudmi, ki so na tak ali drugačen način poklicno sorodni z mano, je ta igra, predvsem pa srečanja, omogočila naplesti stike z ljudmi, ki se ukvarjajo s celo paleto dejavnosti. Nikoli si ne bi mislil, da bom v roku parih ur na enem teh srečanj nazdravljal s policajem, se mimogrede zmenil za prenovo kopalnice ali pa le za sestavine mojega naslednjega divjačinskega golaža. Vse te vezi in nova poznanstva ti neverjetno oplemenitijo življenje. Vsem toplo priporočam. Pridite!

Na političnem področju imaš že precej izkušenj. Bi na kratko opisal svojo politično kariero? Kaj ti je ostalo v najlepšem spominu in kaj v najslabšem?
No ja, ne bi ravno pretiraval s svojimi izkušnjami. Res je, bil sem že velikokrat na položaju zunanjega ministra, enkrat celo na položaju zunanjega ministrstva na nivoju nekdanjega TWO zavezništva, v dveh mandatih pa sem moral zaradi spleta okoliščin dejansko sam furati državo kot nadomestni CP, medaljo pa so pobrali drugi. 😛

Najlepši spomini so vezani na mandat Maničnega, takrat sem res užival. Veliko smeha in zabave. V najslabšem spominu mi je ostal pa mandat KrMe, v katerem sem bil priča peklenski opoziciji - sporazum s Švico in čas državljanske nepokorščine, ko se je zgodila ulica. 🙂

Kakšno je tvoje mnenje o zadnji večji novosti v igri, uvedbi diktature?
Ideja se mi zdi super, z enim zadržkom. Sicer je že res, da se je v marsikaterem pogledu igra popestrila z novimi dimenzijami taktičnega in strateškega razmišljanja, je pa na mojo veliko žalost uspela uničiti manjše skupnosti, ki nimajo nobene možnost za obrambo pred dobro organiziranimi in finančno podprtimi tujci, ki tako pridejo v male državice in jih oberejo do kosti. Saj vem, igra pač. Samo nisem ravno prepričan, da je to dobra ideja z vidika ustvarjalcev igre. Igralcev bo tako prej manj, kot več.

V naši skupnosti že nekaj časa vlada nekakšno malodušje. Kje po tvojem mnenju tiči glavni problem za takšno stanje? Je situacijo sploh še mogoče rešiti?
Jaz mislim, da sploh ne gre toliko za malodušje kot za brezbrižnost. Na koncu koncev je to le igra, ki, pa če si priznamo ali ne, počasi umira. Čedalje manj nas je, ustvarjalci igre nam na vsakem koraku dajo vedeti, da jih zanima le še naš denar, ne pa užitek, ki naj bi ga od igranja te igre imeli. Tako izgubljamo legende igre, ljudje prehajajo v dvoklik, nekaterim se pa preprosto ne da več.

Torej, ni vse v rokah nas igralcev. Tisto, kar pa je, je pa naša reakcija na dejstvo, da je velik problem naše skupnosti tudi to, da se novinci ne primejo. Da torej ne ostanejo z nami dlje kot par mescev, ko dokončno dojamejo, da so pred njimi leta treniranja, da bodo vsaj za silo konkurenčni na bojišču, nikoli pa ne bodo zares ujeli najmočnejših. Nikoli.

Mislim, da bi jih z večjo vključenostjo v vse aspekte igre, torej tudi vodenje države, uspeli zanimirati veliko več kot sicer. Saj, roko na srce, če nisi dejaven v vodstvu vojaške enote ali stranke (in tudi takih je lahko pač samo toliko), sploh nimaš kaj za početi. Če ne igraš z evri, je situacija le še toliko bolj pereča. Jaz mislim, da je prihodnost v mladih. Tista država, ki jih bo uspela zadržati največ, bo na dolgi rok prevladala.

Hvala Ap4 za intervju in bralcem za pozornost!

FilthyMind