Join the new world

Torek zjutraj. Pet in petnajst. Peljal sem se mimo Smithy’s pekarne, kjer je Bob ravnokar nalagal sveže žemljice v bel kombi z velikim oranžnočrnim napisom ob strani. Vsakič, ko sem ga videl, sem se spomnil na tisto noč pred tremi leti, ko je dobil sina, Jamesa. Da smo se ga nacedili kot žolne ni potrebno posebej poudarjati, a da bomo vlomili v košarkarsko dvorano, se slekli do nagega in odigrali pet na pet, ni pričakoval nihče. Sploh ni bilo pomembno, kdo bo tisti večer zmagal, imeli smo se prekleto dobro. No, dokler ni Richard pogrnil po tleh in si skoraj odtrgal tiča. Marcy, njegova žena gotovo ni bila zadovoljna s tem, da je bil naslednje tri tedne v postelji popolnoma neuporaben. A bilo je nepozabno. To so tiste noči, ki se ti vtisnejo v spomin in ostanejo tam za vedno. Ko se počutiš res srečnega. Ko bi rad zamrznil trenutek in ostal tako za vedno.

Pripeljal sem pred policijsko postajo, ugasnil avto, poslušal komad na radiu do konca in počasi izstopil. Keith je bil že zunaj z dvema skodelicama kave v eni roki in cigareto v drugi. Pomahal mi je, nato pa nadaljeval pogovor z Rachel. Ta je bila šele kaliber posebne sorte. Da bo policistka, se je odločila šele pri triindvajsetih. Prej je delala v striptiz klubu v mestecu Chadwick. Imela je samo eno pravilo – nikoli ne fukaj s strankami. Enkrat ji je lokalni casanova porinil prst v češpljo. Zlomila mu je roko na treh mestih. Znala je poskrbeti zase bolje od marsikaterega moškega in to mi je bilo pri njej blazno všeč. Ker nisem bil nikoli v Chadwicku, se nisem kvalificiral v njeno pravilo, zato sva, nekaj mesecev preden sem spoznal Taro, preživela čudovitih nekaj tednov. Moram priznati, da sem zadnjič tako dobro fukal pri devetnajstih letih s trinajst let starejšo violinistko Bronjo.

“Dobro jutro, Ian,” me je pozdravila s svojim nežnim glasom. Keith je samo pokimal in mi pomolil skodelico črne kave v roko. “Jebeno mraz je danes. Jebeš tako pomlad,” sem rekel. V zadnjih dneh so temperature padle za več kot deset stopinj in čeprav je bilo že konec marca, smo morali iz omar spet zvleči tople bunde. Rachel me je pogledala z njenimi globokomodrimi očmi in se nasmehnila. Še vedno ji je bilo žal, da nisva ostala skupaj, to se je videlo na njenem obrazu vsakič, ko sva se videla. Kar je bilo praktično vsak dan. A to ni bil tisti obupani “prosim pofukaj me kot da je zadnjič” pogled. Bil je iskren, skoraj zaljubljen, zelo prijeten in topel. Rad sem jo imel, a ko je v moje življenje prišla Tara, je spremenila vse. Ona je bila tista, ki sem jo čakal celo življenje. Takoj, ko sva se prvič videla, sem vedel, da je nekaj posebnega. Začutil sem jo na nekem drugem nivoju. Kot bi se poznala že stoletja. “Koji kurac spet sanjariš,” je zagodrnjal Keith. “Delo čaka. Richards hoče, da pofukani primer Tigrova pest rešimo danes. Zato te rabim pri stvari, slišiš?! Samo enkrat sem kasiral metek zaradi tebe, nočem, da je danes spet eden tistih dni.” Nasmehnil sem se. “Ne skrbi, stari prdec, danes je najin dan.” Rachel ni rekla nič. Globokomodre oči so govorile zase.

http://bipolartimes.com