Bela laž

Day 2,298, 08:17 Published in Slovenia Slovenia by AlxTeam

Laž je nasprotje resnice, je zavestno neresnična izjava z namenom zavajanja v zmoto. Bela laž je manjša, nepomembna, nedolžna, taktična, vljudnostna, neškodljiva, drobcena laž. Vsi jo uporabljamo v najboljši veri, da s tem rešujemo sebe, prijatelje, svet.

Definicija je odvisna od vsakega posameznika, saj ima vsak svoj pogled na dogajanja okoli sebe in svoja merila in pravila, katerih se drži. Moja definicija se glasi: »Bela laž je že vsak diplomatski odgovor.«

Lahko bi rekla, da je bela laž spretnost, katero imajo nekateri izredno dobro razvito, kako se izogniti konkretnemu odgovoru z zakrivanjem celotne slike. Kot bi v kotu na sliki gledali prekrasen sončni zahod, ki odseva na morski gladini, pa čeprav se iz druge strani približuje neurje in morje že pljuska ob čeri in se peni. Bi se kdo kopal v tako razburkanem morju, ko se približuje nevihta?

Če vzamem samo eno vprašanje, katerega pogosto dobimo zastavljenega, kolikokrat po resnici odgovorimo na: »Kako si?«

Kolikokrat sama odgovorim na to vprašanje po resnici? Dostikrat bi najraje odgovorila nazaj nekaj v smislu: »Resnično želiš vedeti ali pa je to zgolj še eno nepomembno vprašanje, katerega odgovor te ne zanima, ampak, ker je nekaj potrebno vprašati iz vljudnosti, ker se že dolgo nismo videli, naj bo nekaj s kratkim odgovorom. Če je to zgolj vprašanje, da se zapolni molk, med prehodom na naslednje - prazno - vprašanje, ki bo v veliki verjetnosti o ljubezni, je škoda mojega in tvojega časa. V primeru, da te pa resnično zanima kako sem, me poglej v obraz, v oči in videl, videla boš kako sem. «

Tako dostikrat diplomatsko odgovorimo, da smo »V redu, dobro.« Mogoče nas je strah, da bi v nas drugi videli šibko osebo, če odgovorimo po pravici in bi se s tem preveč izpostavili, ali pa nas je sram, da ni vsak naš dan popoln. Ta diplomatski odgovor naredi več škode kot koristi. Sami sebe prepričujemo, da je vse kot mora biti, pa čeprav samo za kratek čas pogovora. Torej ima tudi ta mala bela laž posledice.

Zadnje čase se trudim, da odgovarjam po resnici. Če nimam dobrega dneva, ga pač nimam. Kje pa je zapisano, da morajo biti vsi dnevi popolni, posejani z rožicami in obsijani s soncem?

Če je vreme slabo, če me v kolenu trga ali pa boli glava, če v službi nesposobneži delijo naloge in pričakujejo čudeže, ali pa če je danes zgolj eden od tistih dni, ko je narobe tudi to, da zunaj sije sonce, jaz pa imam s seboj dežnik, to povem. Sem zato čudaška? Moj svet, moja pravila in dovolj mi je pretvarjanja. To je eno vprašanje na katerega ne želim več odgovarjati z belimi lažmi. Pa ti?