KONEC SKOFJELOKE
skofjaloka
Nahajam se na razpotju, ki sem ga dolga leta zaman iskal, sedaj sem pa tu in komaj dojemam, kaj se je zgodilo. Gledam nazaj na svojo življenjsko pot, po eni strani taka, kot si jo vsakdo lahko le želi, po drugi strani polna agonije, neizpolnjenega hrepenenja, bolečine. Dolgo sem hotel zbežati s te poti, danes pa mi hudič šepeta, da le ni bila tako slaba, naj ostanem na začrtani smeri, ker spremembe so rade boleče, naporne in rezultat negotov.
...
Začelo se je teden dni nazaj....ko sem po šestih letih pavze šel na poletni tabor s šihtom. ... Šest let nazaj je bilo usodno....stari bralci se morda še spomnite, kako sem se zaljubil v sodelavko...kako bi za noč z njo zavrgel vse kar imam, familjo, otroke, življenje....v bistvu ni bila zaljubljenost ampak obsesija... In to ni bila prva...in ne zadnja... V končni fazi, če potegnem črto, sem okušal ustnice vsaj treh sodelavk v desetih letih...A ta zadnja, je bila zajebana v toliko, ker po šestih letih še vedno nisem našel miru....čeprav sem v tem času dobil dva otroka in nas je sedaj v familiji 5 ... čustva do nje niso minila ampak sem jih zgolj bolj ali manj uspešno potlačil...
...
V glavnem...po šestih letih sem se vrnil na tabor...tudi zato, ker omenjena sodelavka ni šla z nami in se mi je zdelo varno. A že na poti tja, v ponedeljek, me je telo začelo izdajati....začel sem kihati, smrkati, dobil sem vročino... naslednjih 48 ur je bilo zajebanih, ker sem svoje delo moral opravljati 100% - plavanje, pohodi, vodenje skupin... a telo, kot bi se mi sesuvalo. Začuda pa sem tretji dan, v sredo zjutraj vstal kot prerojen in vse je steklo kot poezija... v oči mi je padla tudi študentka, ki sem jo peljal s sabo... izven mojega ranga, bi rekel. Enkrat mlajša, kot sem jaz, dolgonoga, plavooka, blond....čisti kliše, ti rečem. Sem si mislu, pa le ni tolk hudo tle. Pravzaprav se mi je celo zdelo, da nemalokrat zalotim omenjeno študentko, kako me gleda. Domišlija, sem si rekel, ipak ma tipa.
...
V glavnem...v sredo ponoč....me pokličejo sodeluki v svojo sobo. Mav presenečen sicer, ampak, sem šel. Naj se vsedem na postlo rečejo. In se vsedejo vsaka na eno stran poleg mene. In mi rečejo...Marjan, kva ti delaš s svojmu življenjem? Mav so mi zaprle usta...nisem nit vedel kam pes taco moli. So nadaljevale da so one tko mal....čarovnice....in so se smejale...pol so popravle definicijo in rekle, da se mal z energijam laično ubadajo...in da sem bil jaz povsem sesut....Da sem mel neverjeten odpor it na tabor in da so dva dni rable, da so me E-nabile...da sem prišel k sebi....ampak, so nadaljevale...to je samo lajšanje simptomov...da mam v seb zlo močne nerazrešene zadeve, ki mi delajo veliko škodo – meni, mojim otrokom, ženi....vsem, ki so mi blizu. ... Da mam neko odvisnost...da niti ne upajo ugibat za kaj gre, ampak da iz tega kroga sam ne bom zmogel ... tle se je pogovor začel. ... sodeluke so mi že deset let, vem da jima lahko zaupam, vem da človeku ne bi storile žalega....in sem se jima prepustil. ... Prepustil sem se jima, da sta mi postavili ogledalo, da sem pogledal vase...v tistega čistega sebe, brez vseh mask, brez vseh obrambnih zidov. In kar sem videl, jebenti, kar sem videl, me je stisnilo. Dejansko sem od pubertete uspel razvit en patološki vzorec, odvisnost od odnosov z ženskam, ki ne temeljijo na spolnosti ampak na....ne znam definirat. Mam potrebo da lovim ženske, take neulovljive in se potem mrcvarim, trpinčim, ker dejansko jih pripeljem do tega, da začnejo vračat čustva, čeprav je z obeh strani jasno, da je zadeva brezperspektivna Kot da rabim stalno nesrečno zaljubljenost. ....Pa ni to tisto, kar me je stisnilo, to sem že itak vedel. Šok je sledil ob vprašanju kdaj mislim s tem prenehati... Kot pravim....govoril je tisti moj notranji jaz, jaz sem mu posodil zgolj telo. Odgovoril sem, - kot da imam že vse preračunano - da bom odnehal, ko bodo moji otroci dovolj stari in me ne bodo več potrebovali, ko bo najmlajša hčerka stara 15 let, bom preprosto ugasnil lučko in odšel tja, kjer me čaka mir. Ker ne zmorem več, ker sem preutrujen.
...
Štala. Nisem vedel da sem tako zabredel. Sodeluki je pokosilo...
...
Zdej sem torej na razpotju. Cilj, kamor me je vodila stara pot, mi absolutno ni sprejemljiv.... V četrtek imam terapevta, prvo srečanje. K njemu sta me porinili sodeluki, ker mi iskreno želita vse dobro. Tudi sam bi ga verjetno poiskal. Nekoč. Morda. Vesel sem, da grem tja, čeprav me stiska kot pr norcih. Vesel, ker sta sodeluki prepričani, da je najhujše za mano, ker sem si upal pogledati v dušo in sem se odločen boriti za družino, kjer me čaka mir, ki ga iščem.
...
Jaz pa vem, da bo pot dolga in trnova....in da me čakajo krvave borbe s hudičem, ker je en del mene blazno vesel, ker sem izvedel, da je omenjena študentka, plavolasi cukrček, že pod mojim vplivom.
...
So help me God.
Comments
Ti si sam za v rudnik
omg.. in takim potrebnim norcem se naj prepustim na centru za socialno delo ko bom napravil kako pizdarijo? xD
Vso srečo... In javi, kako je šlo.
o/
Pa vidva zgoraj... Not funny, to so kar hude stiske.
@Loka: Glavo pokonci... Ženi in otrokom povej, da jih imaš rad, se boj odlično počutil... Boš tudi ti videl, da si ljubljen... 😉
pa sej delno mata prav...sam situacija je pa res zajebana...
najprej sem mislis, da zaposcas igro, nato pa vidim, da je dost hujs
vso srečo
Držim pesti.
jbt idem i ja u tabor 😉
idol
ma klinc pa idol...morda 10 let nazaj...
vso srečo
Sem se mal zamislu, zgleda da mam dolgočasen RL life.......
evo, zamenjam.
Drži se! Daj ven kar te teži... glavo gor pa naprej
Zaradi tvojega pisanja,se splača še tu pa tam na erep pogledat....
Ko sem bral o povabilu dveh sodelavk v sobo ... da se usedeš na posteljo ... pa da sta se usedli zraven tebe ... pa da sta "čarovnici" ... sem si mislil da bo šla zgodba v malo drugo stvar 😛
Pa kakor vidim, na žalost ne greš do starega psihiatra, ki je nas tako lepo "zabaval" ... ampak "whatever floats your boat" 😛
Ampak resno, če ti bo pomagalo ... super!
saj bo menda ja šlo. Še zmiri bolš da te psiholog dobi v roke kot pa patolog
ko to berem..se spomnem tihega nemotečeka vase zaprtega tipa,ki opazuje kranjsko klobaso skozi okno...toliko časa jo je opazoval ,da je na koncu okno počilo..klobasa je pobegnila tip pa je ostal lačen..
zna biti da sem škofija narobe razumel ... a on si želi "klobase"? 😛
obratno,okno je počilo,tip je pa pobegnil
Ni zanimivo, da imajo ljudje blazno potrebo pomagati ostalim, sebe pa ponavadi spregledajo...
Ne potrebujes carovnic, da bi vedel kaj si in kaksen si.
Ne rabis psihoterapevta, da bi v detajle razdelal kaj je prav in kaj narobe, kako ne bos pocel tega in onega, ter cudezno nasel mir. Pravzaprav je tvoj zdravilec in hkrati mir tole pisanje tu...
Nisi slab clovek, ker imas po priucenih normah gresne misli. Je druzina s tem v cemerkoli na slabsem?
Mir je pa zgolj pomirjenost in sprejetje sebe ne pa tisto, kar druzba in nekdo drug pricakuje, da ti moras biti ali postati.
Kje je sreca, ce moras filtrirati svojo duso, misli in ravnanje, da bi bilo sprejemljivo za vse ostale, ki se ravnotako venomer sprasujejo o sreci...
In nenazadnje... smo samo minljiv trenutek v nepredstavljivem kolesju Vesolja.
O cukercku pa... kratko traje, tek nam snove daje.. pod tangicami ostaje' 🙂
mi smo za tabo . drži se
raj ne hod zadi ..boš sam kosti obiru 🙂
praviš da ima škofi koščeno rit? ... se mi zdi da sem jaz tilna malo drugače razumel kot ti 😛
Srečno. Srečno..
Pa pizda, kako lahko zjebeš tak dobr uvod v threesome? Ti res rabiš terapevta 😛
Nisam bas sve razumeo. Procitacu jos jednom kad budm naspavan i odmoran. Verovano ni tada nacu dobro razumeti ali procitacu onda jos jednom uz pomoc google
Ma sej se sploh ne čudim tvojim problemom. Sem se včeri po Ljubljani furo pa sem se spraševal kam so vse grde in debele babe skril. A jim je Jankovič prepovedu na cesto in majo husrest al kaj? Pomoje bi pomagal že, če se nehaš vsak dan v Lajbah furat vsak dan bi srce precej majn trpel.
Če pa maš par takih komadov na šihtu da jih vsak dan gledaš po 8 ur je pa itak čudn da še sploh domov greš.
Aja pa še to. Nisi ti kriv ampak poletje. Zakaj pa misliš da so musliči svoje babe zavil do glave podna? Sej je jasno -zato ko so mel enake probleme kot ti.
Škofja je edina svetla točka,tega ,čez dalj bolj dolgočasnega erepa
če sem malo egoističen,si želim ,da bi bil terapevt ženskega spola(tam okol 28let)...ker čakamo nadaljevanje zgodbe.
btw a je tista zadeva iz škofje loke k se ji pravi "škofjeloški pasijon" osnovano po resnični zgodbi ... našega gospoda skofjeloke?! 😛
Če prej ne, ko bodo otroci 15+, poglej pod kamnom, mimo katerega greš vsak dan. Presenečen boš, kaj tam najdeš! 😉
Dvakrat sem bral, preden sem zastopu, kaj za eno lučko bi ugašal.
Moje zdravilo je: povečati število žensk, ki bi jih imel/ki si jih imel/ki bi jih še imel.
Jaz že hodim miren spat - ker je zadeva tako ali tako nerešljiva.
Resno, brez heca.
tvoja pot bo kvečjemu plan B... cenim pa, da si si vzel čas in zadevo 2x prebral.
Konec skofjeloke, v smislu konec igranja eRepa tudi, al pisanaja cajtnga?
Ker mislim, da pisanje cajtnga zna delovat tudi terapevtsko 😉 Boš videl, na prvem sestanku ti bo zihr svetoval pisanje dnevnika 😉
Bolj konec skofjeloke kot takega...melanholika. ... erep že dolgo ne igram več.
o7
Dobr napisan....podobno se je tud men zgodil vedno neki s sodelavkami zabluzim 🙂 Em jst bi tud delu tm kjer ti da hodiš na tabore...cmon 🙂 to je top..🙂
Drgač pa kamorkol hočeš da te pot odpele ti želim best of luck with that 🙂
Ne se žrt.
Ti si pač narejen za to pizdarijo.
Dej kej nase poglej. Mal sodelavkam (ta lušnim) razlož svojo stisko. Bojo bolj pomagale kot psihotherapist.
Drž se. Mi smo na levi in desni, da te ujamemo, če ne boš dost močan.
legenda , ka naj ti rečem, podal si se na dolgo pot in ... hja tle se lahko samo reče drž se stari vem da boš naredil tko da bo zate prav 🙂
Let the force be with you!
ehhhhh model, prvi korak k notranjem miru je, da sprejmeš sebe, svoje napake, da si ne zatiskaš oči pred tem kar si. S tem, ko se zavedaš svoje slabosti si dosegel točko, do katere večina ljudi sploh ne pride, zato bo to tvoje "zdravljenje", če ga boš sploh potreboval bistveno bolj uspešno. vso srečo stari, pa ne obupat. Ko ti bo šlo najslabš pomisl na svojo familijo. Radi te imajo in ostat morš močn zanje. S tabo so živel 15+ let zato ne razmišli o kkšnih neumnostih, pomisl kako bi blo teb če bi recimo tvoja hčerka kr naenkrat se odločla obupat po teh nevem kolk letih ko si jo vzgajou.
verjamemo vate 🙂