Dojče Marken

Day 1,063, 15:51 Published in Slovenia Iran by Massaru

Še pomnite drugovi?

Bili so časi ko smo se prerivali v vrsti pred bančnim okencem vsakega 15. v mesecu, ko je delodajalec nakazal plačo, kdo jo bo prej dvignil in pred banko zahakljal "črnega" prodajalca dojčemark.

Bili so časi, ko smo potem dojčemark nesli domov in jih hranili v "štumfih" pod posteljo, za hude čase, ali pa za kak priboljšek konec meseca.

Bili so časi, ko smo hodili v sosednjo Avstrijo in dojčemark, ki smo jih uspeli prišparat v štumfu, naložili na Avstrijsko hranilno knjižico, zraven pa v bližnjem Sparu ali pa zadrugamarkt kupili kilo alvorade in pol kile banan.

Bili so časi, ko je stara mama na skrivaj iz Avstrije švercala Milka čokolado.

Teh časov ni več, a zgodovina se ponavlja.

Ni nam več treba kupovati dojčemark na črnem trgu. Ni nam več treba dojčemark šparati v štumfu. Ni nam več treba hoditi nakupovati v Avstrijo.

Danes v eSvetu to počnemo kar v Nemčiji. Dojčemark nam nakazuje delodajalec na virtualni račun. Namesto kofeta, banan in čokolade, kupujemo kruhke z raznoraznimi zelenjavnimi dodatki. Namesto prerivanja pred bančnim okencem, se prerivamo z našimi dragimi brati (in sestrami) iz daljne Hrvaške.

A dejstva ostajajo. Vedno smo bili ponosni na svoj narod, na svojo državo in na to da smo lahko Slovenci. In še vedno smo ponosni. Tudi ko nam plačujejo v dojčemarkah in nekih životinjah iz sosednje države.

Nekateri se zelo trudijo, da bi postali Slovenci, ampak to nikoli ne bodo. Ni dovolj zastava, Slovenca odlikuje široko srce. Slovenec je srčen tudi v izgnanstvu. Tam še toliko bolj.

Skrbi me le eno: Koga za vraga bomo pa zdej impičali?