Kvantum sočutja (ali zakaj smo v "krizi")

Day 1,037, 15:40 • Published in Slovenia Slovenia • by StiH

Najprej sem mislil priliti malo kisa in bučnega olja na Solato po žensko, pa je postal komentar enostavno predolg, zato ga objavljam v samostojnem članku.

Članek je lepo spisan, retorika na pravem mestu, tudi poanta je skoraj prava, moram pa reči, da se ne strinjam ravno z vsem. Res je, trenutno smo v statusu quo in neki čudni situaciji, kjer ne vemo kaj bi. Pojavljajo se teze po vojni, ki naj bi poživila igro. O tem bom pisal malce niže.

Moje mnenje je, da je v trenutni situaciji kakršnakoli poteza izgubljen boj. Gospodarska kriza, ki je prizadela vse države je maslo sprememb v ekonomiji s strani Adminov v V2, ki naj bi izboljšale stanje, pa so ga samo poslabšali. Ne vem sicer, kako je zdaj, ko so ukinili uro in različne poklice, ampak dvomim, da se je kaj dosti spremenilo. Ta zadeva za sabo potegne manjši pritok denarja tako v državno blagajno, kot v žepe podjetnikov in delavcev. Posledično imamo vsi manj denarja za bojevanje, ki pa je rak rana V2 številka 2. Masa igralcev eRepublike je bila od nekdaj bolj kot ne neaktivna, oz. manj aktivna, v glavnem so bili to t.i. dvoklikerji. Pač enkrat dnevno si se logiral, poklikal Work & Train in to je to. Če si imel minuto več, si na hito preletel časopisje in se informiral o dogajanju, če je bila kje na sporedu bitka, si poklikal tistih 5 bojev in ponovil vajo naslednji dan, pa naslednji, pa naslednji... Marsikdo je igral ravno zato, ker se mu ni bilo treba ubadat z igro, zavedal pa se je, da take igralce igra potrebuje, potrebuje jih tudi vsaka država, da lahko normalno funkcionira. Druga skrajnost s(m)o bili hiperaktivni igralci, ki jim je bilo dvoklikanje premalo in smo se hoteli aktivneje posvetiti igri. Izmislili smo si vse možne državne aparate in poskusili organizirati čimveč dodatnih aktivnosti, ki so nam po eni strani naredili igro bolj zanimivo, po drugi pa olajšali eživljenje in igranje marsikomu, ki te volje in entuziazma ni imel. Tudi politične razprtije so bile vedno prisotne, vendar nikoli ne preveč v ospredju, saj smo imeli vedno vsi pred seboj nek cilj (poleg preživetja) in sicer spopad in zmaga nad sosednjo Hrvaško. Tik pred koncem V1 smo ta cilj dosegli in Srbi so takrat zmagoslavno objavili, da smo Slovenci zmagovalci V1. Ta izjava nosi precej večjo težo, kot ji je marsikdo pripisal in se kaže tudi zdaj. Svoj največji cilj smo izpolnili, kaj pa zdaj?
Ko enkrat nekaj dosežeš, je izjemno težko ta dosežek preseči in trenutno mu nismo sposobni priti niti blizu. Prvič zato, ker nimamo novega. Od pričetka V2, ko smo imeli za manjši cilj uvajanje igralcev v novo bojevanje, ki je v bistvu nujno zlo, če želiš sploh aktivno igrati, nismo našli čisto nič, kar bi nas gnalo naprej (zato tudi toliko kregarije, ko imaš polno rit in ne moreš več spravit nič vase, potem pač prdiš dokler se ne pokakaš in narediš prostor za novo požrtijo).

No, načel sem temo vojaškega modula. Ta je za igro, ki smo jo začeli v V1 (ali prej) igrati, ogromen preskok v nekaj čisto drugega in mnogo igralcev (vključno z mano, priznam) tega preskoka ni bilo sposobno oz. hotelo narediti. Če se vrnem na dvoklikerje, ki so petkrat kliknili na gumb Fight v bitkah V1, za kar so skupaj z delom in treningom skupaj porabili dve minuti, morajo zdaj čakat po 15 minut, da se lahko borijo tolikokrat, kot prej. Razen najbolj zagrizenih, se vsakomur tega (vključno z mano) ne da početi, vsaj ne na dnevni bazi. To občutno zmanjša našo vojaško moč in pripravljenost na kakršnokoli bitko. Vsaj če želimo zmagati.

Vojna je res gonilo vsega v eRepubliki, vendar imamo Slovenci en velik problem: ego, ki ga zadovolji samo zmaga. Res je, bitke bi resnično za 500% popestrile dogajanje pri nas in v skupnosti bi završalo kot že dolgo ne. Ampak za kak teden (7 dni, toliko regij imamo). Trenutno tudi z zavezniki ne. Čeprav je tudi njim enako dolgčas, izgubljajo velike bitke za regije, ki pomenijo preživetje gospodarstva, kljub pomoči zavezniških MPPjev (če se mi ne bojujemo kaj dosti v bitkah preko MPPjev, potem lahko pričakujemo, da se tudi drugi ne bodo v naših), kar pomeni poraz v naprej. Trenutno je najbolj glasen del populacije, ki vse skupaj jemlje kot igro za sprostitev in bi radi poživili dogajanje (da ne omenjam hrvaških trolov in provokatorjev). Ostali s(m)o tiho (ali pa nehali igrat). Garantiram, da se bo ogromno teh spečih prebudilo in začelo kazat s prsti na vse strani, ko se bodo logirali in videli, da ne stanujejo več v Sloveniji, ampak na Hrvaškem, Italiji, Poljski... Kar niti ni problem, enkrat smo že bili tam. Sam sem mnenja, da je najboljša stvar, ki se nam je zgodila v zgodovini eSlovenije to, da so nas izbrisali iz zemljevida. Takrat smo pokazali, iz kakšnega testa smo in postali "velesila". Predvsem po srčnosti in zagnanosti, ne po vojaški moči. Kdo je to omogočil? Tisti hipearktivci, ki sem jim omenil prej. In ki jih zdaj nekako ni več veliko. Pred kakim tednom je Janez Grozni lepo povedal: imejte vojno z Italijo, ampak kdo bo tista gonilna sila, ki bo prevzel nase odgovornost in breme, da bo držal skupnost skupaj in organiziral upor, osvoboditev in postavil spet ekonomijo na noge?

Jaz ga ne vidim.

Obljubljajo spremembe v vojaškem modulu. Upam, da poflikajo tudi igro tako, da ne bo več "producentov zlata" (ko sem se nazadnje boril proti poljakom, so imeli tudi popolni začetniki vedno Q5 orožje in polno rit Golda za najmočnejše boosterje, le od kje je prišel in kam je vse šel, dvomim, da so vsega porabili). Dokler se te zadeve uredijo, se lahko borite samo za permanenten izbris eSlovenije iz zemljevida eSveta.

Moje mnenje pač.