Tok kul, pa brez punce

Day 2,654, 05:47 Published in Slovenia Slovenia by manicni poet

Kako je možno, da tok kul tip nima punce?” me je vprašala, ko sva po petkovem žuranju hodila proti stanovanju, ki mu pravim dom. Intelektualna vrednost odgovora je bila seveda obratnosorazmerna količini popitega alkohola. Erekcija tudi.

Na zadnji seansi sem na psihoterapiji razlagal, da sem na razpotju med dvema potencialoma. Na eni strani je družina. Star bom 35 let in čeprav nisem ženska in imam, biološko gledano, še vse pred sabo, bi imel rad otroke relativno mlad. Na drugi strani je življenje umetnika. Boemsko življenje, v katerem se prizorišča dogajanja in liki menjajo s svetlobno hitrostjo in ti dajejo material za pisanje. Zdaj boste rekli: “Pa dobro, najdi srednjo pot.” In naj bom tak kot slehernik v komadu Pop Design? Vedno na koncu sta dve poti, izbereš pa tisto, ki je ni. Ne. Treba se je odločiti. Eno ali drugo. Morda se poti vendarle srečata nekje v prihodnosti …

Zadnjič sem se zaljubil januarja letos. Bilo je nenavadno, saj se ponavadi popolnoma odprem navalu čustev, ki ji prinese zaljubljenost. Tokrat je bilo drugače. Kontrolirano. Nisem se zavestno bremzal, tako je pač bilo. A najbolj nenavadno pri vsem tem je bilo to, da je dotična oseba že več let moja dobra prijateljica. Kako preskočiš s prijateljstva na romantiko? Jaz nisem znal. In zdaj pride zanimivi del zgodbe. Niti enega lica nisem nastavil, pa sem dobil šamar po obeh. Objavil sem pesem na facebooku, namenjeno samo njej. Rezultat? Friendzone z njene strani in adijo s strani druge prijateljice, ki je želela več od mene. Prav mi je. Mar bi si eno leto nazaj, ko sem bil ves deprast in je bilo moje življenje totalno dolgočasno, zaželel kaj drugega, ko mi je prijateljica govorila o trikotniku, v katerem se je znašla.

Sicer pa je odgovor na vprašanje, zastavljeno v prvem stavku tega zapisa, povsem enostaven. Manični poet nima punce, ker ne obvlada small talka. Pred dvema tednoma sem se odločil, da ga bom malo potreniral in totalno užalil eno bejbo. Pogovor se je končal takole: “Puca mi muca, kje ljudje jejo, samo da uživajo.” No, toliko o tem, da gre ljubezen skozi želodec.