Tok kul, pa brez punce
manicni poet
“Kako je možno, da tok kul tip nima punce?” me je vprašala, ko sva po petkovem žuranju hodila proti stanovanju, ki mu pravim dom. Intelektualna vrednost odgovora je bila seveda obratnosorazmerna količini popitega alkohola. Erekcija tudi.
Na zadnji seansi sem na psihoterapiji razlagal, da sem na razpotju med dvema potencialoma. Na eni strani je družina. Star bom 35 let in čeprav nisem ženska in imam, biološko gledano, še vse pred sabo, bi imel rad otroke relativno mlad. Na drugi strani je življenje umetnika. Boemsko življenje, v katerem se prizorišča dogajanja in liki menjajo s svetlobno hitrostjo in ti dajejo material za pisanje. Zdaj boste rekli: “Pa dobro, najdi srednjo pot.” In naj bom tak kot slehernik v komadu Pop Design? Vedno na koncu sta dve poti, izbereš pa tisto, ki je ni. Ne. Treba se je odločiti. Eno ali drugo. Morda se poti vendarle srečata nekje v prihodnosti …
Zadnjič sem se zaljubil januarja letos. Bilo je nenavadno, saj se ponavadi popolnoma odprem navalu čustev, ki ji prinese zaljubljenost. Tokrat je bilo drugače. Kontrolirano. Nisem se zavestno bremzal, tako je pač bilo. A najbolj nenavadno pri vsem tem je bilo to, da je dotična oseba že več let moja dobra prijateljica. Kako preskočiš s prijateljstva na romantiko? Jaz nisem znal. In zdaj pride zanimivi del zgodbe. Niti enega lica nisem nastavil, pa sem dobil šamar po obeh. Objavil sem pesem na facebooku, namenjeno samo njej. Rezultat? Friendzone z njene strani in adijo s strani druge prijateljice, ki je želela več od mene. Prav mi je. Mar bi si eno leto nazaj, ko sem bil ves deprast in je bilo moje življenje totalno dolgočasno, zaželel kaj drugega, ko mi je prijateljica govorila o trikotniku, v katerem se je znašla.
Sicer pa je odgovor na vprašanje, zastavljeno v prvem stavku tega zapisa, povsem enostaven. Manični poet nima punce, ker ne obvlada small talka. Pred dvema tednoma sem se odločil, da ga bom malo potreniral in totalno užalil eno bejbo. Pogovor se je končal takole: “Puca mi muca, kje ljudje jejo, samo da uživajo.” No, toliko o tem, da gre ljubezen skozi želodec.
Comments
Mogoče pa bi moral glumit gluhonemega. Tako ti namesto smalltalka ostane pisanje. To pa obvladaš! 😉
saka čast
Naj bo počaščena, ker to precej verjetno kolikor gledam naokoli zna bit zadnja pesem ki jo ji je kdaj kdo napisal. Pa to povsem resno.
I feel you kar se small talka tiče, jaz se tolažim s tem da vse kar rabim je samo še to da se pretvarjam in punco očaram z small talkom zato da po možnosti potem ona ta isti small talk pričakuje od mene še naslednji teden, mesec, leto, 5 let... ufff. Naj se raje navadi na to katere vse neumnosti znam govorit pijan 🙂
hej manični - poglej film rock radio, al neki takega. bil je na tv pred kratkim (ladja, ki pluje v mednarodnih vodah in predvaja rock glasbo, ki je bila takrat prepovedana v UK).
vglavnem, poanta, ki ti jo želim predstaviti je iz filma, kjer vprašajo enega fejst kaj je njegova skrivnost, da jih toliko podre (ker ni bil sploh zgovoren). odgovor se glasi:
tiho si dokler ona govori in ko pove vse, ji rečeš: a greva?
hahahahahaha, pri meni je to palilo
Ja, ponavadi je to res najboljši recept. Izpadeš kot nekdo, ki je zelo pozoren in zna poslušati. Če pa je dekle bolj tihe sorte in ne veš kaj bi, pa se poslužiš kake drobne fore. Recimo vprašaš jo koliko tehta polarni medved. In ko te radovedno pogleda rečeš: "Dovolj za led prebit ". Pri meni se je vedno obneslo. Pa še nasmejal sem deklino s takimi malimi forami. 🙂
lej konc koncev, ti še vedno ostane Mrs. Desanka........zvesta in vedno željna.....pa še small talka ti ni treba obvladat
...zna pa tudi šamar dat če jo prevaraš! xD
ja, Levanka ima tudi svoje čare
Ko boš srečal tapravo, se bo zaljubila vate tudi brez smalltalka.
In živela bosta srečno do konca svojih dni! 🙂
Se ti ne zdi, da je point uspešne zveze v tem, da sprejemaš partnerja takega, kot je?
😃 kaj ženske samo o pravljicah razmišljajo.... Fmin😛 brez komentarjev ne sme iti in popravkov ter prilagajanj, če bi bilo po tvoje, bi bilo podarjeno, to pa nima dolgega roka trajanja 🙂
Hey FM,
sprejeti partnerja takšnega kot je, ali pa zaljubiti se v popolnega tujca na prvi pogled (brez smalltalka) sta dve povsem različni zadevi. Princi na belih konjih obstajajo samo v pravljicah in španskih telenovelah. Vsi ostali pa se morajo vseeno vsaj malo potruditi za svojo princesko.
Jaz recimo ne bi bila pripravljena sprejeti nekoga za partnerja samo zato, ker me pohotno gleda. Ti bi?
tako je ... od princa na belem konju ostane na koncu samo še konj 😛
Niti eden od vas pametnjakovičev ni razumel, kaj sem hotela povedati. Smalltalk je zame ivljudna izmenjava brezveznosti, bolj ali manj mlatenje prazne slame. Maničnega poznam v živo, je zanimiv sogovornik in če se v članku omenjenim ženskam ni zdel tak, pač niso bile prave zanj.
V princa na belem konju nisem nikoli verjela, vam pa Ap4rTheAd lahko pove, da sem ga sprejela takega, kot je.
Jaz pa mislim, da naš prijateljček samo "umetniško glumi" in da sploh nima težav ne s smalltalkom ne z bejbami. Samo kost je vrgel, ki jo sedaj lepo gledamo, on pa se doma za compom smeji kot pečen maček. 😛
Dileme se kar vrste... boge punce, kii ne razumejo poetov box!