Se še spomniš...

Day 2,639, 01:51 • Published in Slovenia Slovenia • by AlxTeam

Se še spomniš kako sva se spoznala. Jaz se.
Minil je slab mesec od kar sem se vselila v študentski dom. Bilo je na rojstnodnevni zabavi moje sošolke na faxu, tvoje soapartmajke. Nisem bila vajena takega šundra okoli sebe in tako lepo je bilo, ko si pristopil in začel pogovor. Že tisto noč sva ugotovila, da imava veliko skupnega. Kako sva si podobna bila.

Se še spomniš študentskih let. Jaz se.
Kako sva se učila. Vedno si mi bil pripravljen pomagati, pa čeprav si delal že magisterij iz drugega področja ampak si vseeno gledal moje zapiske in mi razlagal in delil svoje misli, pa če tudi je bilo napačno.
Kako sva zvečer hodila na sprehod po potu spomina. Kjer sem ti dajala napotke kako se noši kapa s šiltom, da pridejo tvoje oči do izraza, kako ga pravilno upogneš in kako si potem to počel do konca poti.
Ali pa ko si mi govoril kako napreduješ pri magistrskem in jaz s svojim diplomskim delom.
Kako sva zadnje pol leta vsaj en vikend na mesec preživela skupaj, sama, enkrat pri meni v apartmaju, drugič pri tebi. Ko si mi povedal vse. Včasih še preveč.

Se še spomniš ko si se odselil. Jaz se.
Takrat se je vse spremenilo. Na zabavi, ki si jo organiziral je bilo obema hudo. In čeprav bi se moral veseliti sva se odmaknila in uživala v samoti. V tebi sem imela zaveznika, prijatelja, na katerega sem lahko računala. Začel si s službo in kmalu sem tudi jaz zaključila študij in se odselila iz študentskega doma. Nove obveznosti in manj prostega časa.

Se še spomniš tiste zabave v Prekmurju z zvezdami. Jaz se.
Minilo je skoraj pol leta od kar sva se videla zadnjič. Skupaj sva se peljala in Ljubljane na Goričko. Tako lepo te je bilo zopet videti in šele takrat sem se zavedla kako zelo sem te pogrešala. Sedeli smo ob ribniku, ko se je stemnilo si me prijel za roko in odšla sva na vrh grička. Tam je bilo skoraj vse tako kot nekoč, in čutila sem že tvojo sapo na ustnicah, ko sem ti povedala, da nisem več samska. Poljubil si me na lice in čestital.

Se še spomniš mojega poročnega dneva. Jaz se.
Kljub temu, da sva se slišala vsako leto natanko 3x, za novo leto, za moj rojstni da, za tvoj rojstni da, sem te kljub temu povabila. Hotela sem, da spoznaš moža. Odklonil si, češ, da odhajaš takrat na dopust. Ko so me ugrabili na ohceti in odpeljali v prvi lokal poleg hotela si bil tam. Bila sem vesela, ko sem te videla. Vse dokler mi od žalosti niso začele teči solze, ko si me poljubil in rekel: "Naredila si napako".

Se še spomniš porodnišnice. Jaz se.
Pa čeprav je bilo vse megleno takrat v moji glavi, vem, da si prišel, ko je bilo že konec obiskov, zbudil si me iz dremeža, ko si me poljubil na lice, mi iz oči odmaknil pramen las, me pobožal po nosu in odšel.

Se še spomniš sedmine. Jaz se.
Pa čeprav je bila smrt odrešilna za moža, smo bili vsi pripravljeni na to se mi je zrušil svet. Prišel si. Nisem spraševala kje si izvedel, vedela sem le, da rabim tisto noč tvojo ramo, da so lahko ponovno tekle solze iz mojih oči.

Hvala ti.