Join the new world

Prepričala sem se, da ne delam nič narobe in vedno bolj sem si ga želela. Najini pogovori so bili vedno bolj brez zadržkov. Dala sem mu vedeti, da vem, da je v razmerju in da naj pazi. Če ve v kaj se spušča iz moje strani ni bilo ovir. Imela sva ure, ko sva si izmenjevala te nore zamisli, ko sem se prepustila.

Podžigal me je in vračala sem mu z isto mero. Ko je odšel na dopust sem mislila, da se bo bolj posvetil svoji ljubezni vendar je bil še vedno na dosegu. Spomnim se kako sva začela z »truth or dare«. On je večkrat želel vedeti resnico jaz pa sem mu večkrat zastavljala naloge. Če jih je res izvedel, kakor se je hvalil, ne vem, lahko samo verjamem kaj je zapisal v odgovoru.

Ko je prišel nazaj je predlagal če se lahko vidiva. Oklevala sem, vendar me je prepričal, ko je zatrdil »Ne bova prekoračila meje, saj sem vezan. Čeprav…« in prekinila sem ga, saj nisem želela poslušati dalje. Naj bo tako kot je. Ko sva bila na Nebotičniku sva vedela, da ni čas za naju. Saj je samo netenje. Igranje. Odraslo igranje. Oba sva odrasla. Bilo mi je hudo, ko sem videla kako odhaja nazaj v objem nje, kaj vse bi dala, da bi samo tisti večer čutila njegove ustnice na svojih, ko bi njegovi prsti božali moje lase in se z njimi igrali.

Poizkusila sem se oddaljiti, prekiniti vse skupaj toda le kako. Pa je počilo, pri njemu, ker ni bil dovolj previden. Takrat sem se zavedla, da to kar počneva ni prav. Opekla sem se, opekel se je on.

Toda, ko so se njegova vrata zaprla in zaklenila se je na drugem koncu nekaj novega odprlo. Ta ista sodelavka me je poslala na zmenek na slepo. Očarljiv moški, malo starejši od mene, z vsemi razčiščenimi pojmi, umirjen. Bil je vse kar on ni bil. Počutila sem se, kot bi na vroč poletni dan zapihal veter in vse bi se ohladilo. Predolgo in prevroče je bilo poletje in prijala je jesen v življenju.