Potopis - Poljska

Day 2,083, 03:11 • Published in Slovenia Slovenia • by SmoothZiga


Spet je čas za en potopis, tokrat road trip po Poljski, ki pa je trajal le en teden, k*rc če vsi ne morjo dalšega dopusta dobit.

Torej, bila je sobota 29. Julija in ura je bila nekje 7 zjutraj, ko se usedem v fotrov avto (nova Laguna, 2.0 s 175 konji (pa jaz polek torej 176), brum brum) in poberem še ostale. Ko smo vsi »on board« je čas za okoli 10 urno vožnjo proti krakov-u. Po Slovenskih, Avstrijskih in Čeških avtocestah lepo tempomat (hvala za sodobno tehnologijo) na laganih 140 km/h (jaz osebno mam 140 najraje, ni dovol veliko, da bi se policaji s tabo ubadali pa dovol hitro je, da lahko druge prehitevaš in se ti vsaj nekaj dogaja medtem ko voziš). Poljska še ne pozna veliko avtocest, tak, da od češke meje pa do krakova ni avtoceste le ena zakonta cesta.

Med potjo se ni kaj veliko dogajalo le, da smo se na vsake 100km mogli ustavit na WC in na čiku ker pač majo eni probleme z mehurjem drugi pa so že žalostno zasvojeni s čiki.

Ura je okol 5 popoldan ko se končno privlečemo v Krakov in do hotela, ki pa je seveda v centru mesta in z avtom do njega ne moreš tak, da smo mogli še pol 15min tovorit celo prtljago po mestu, v prijetnih 36 stopinjah… awesome. Zmečemo kovčke v sobe in gremo na prvi ogled mesta. Aja, še prej preverim wifi, ki pa je bil za en k…. zato se tudi nisem mogo zmenit, da se dobimo s »Poljskimi strici iz ozadja«, da malo predebatiramo o tem kako bomo skupaj zavladali svetu.

Prvi dan nismo kaj veliko bluzli saj smo bli vsi totalno zlamani (ja smo že penziči in se nam ne da žurat) in smo šli hitro spat. Mogoče je blo tudi krivo to, da smo vsak spili 2 velka pira in ene 5 poljskih »šnopsov«.
Naslednje jutro budilka ob 8ih zjutraj, hitro na zajterk in gremo na popolen ogled mesta. Vmes še rezerviramo karte za bus, da gremo popoldan na 4 uri ogled največjega podzemnega muzeja na svetu. Seveda govorim o rudniku soli v obrobju Krakova. V mestu je blo prijetnih 38 stopinj tako, da smo se po mestu sprehajali kot neki zombiji, ampak v našo tolažbo drugi turisti niso bli nič kaj bolši … hhehe

Po kosilu se zvlečemo do 15min oddaljene avtobusne postaje in jeeeeeej, avtobus je mel klimo, ki je harala na pune tak, da smo se lahko fajn ohladili (posledica tega je bla, da je eden v naši družbi nasledni dan zbolel hehe… ampak nič hudega, sam malo prehlad, ki ga par vodk hitro pozdravi). Po pol ure vožnje prispemo, do rudnika, dobimo slušalke in neke recivere (ja vodiči se tu ne derejo na ves glas ampak majo mikrofone in ti lepo prek mikrofonov govorijo, kar je zelo praktično saj ga vse lepo slišiš pa če si 10m vstran od njega). Se podamo po pomojem 500 stopnicah v rudnik (kot, da nimajo dvigal j*bo jim m…) kjer je bilo prijetnih 14 stopinj… brrrrrrrr (ampak je pasalo). Rudnik je res vreden ogleda, če kdo gre kdaj v Krakov mu priporočam ogled. Seveda največja atrakcija 4 urnega ogleda je bla ta, da so meli v eni sobi, ki je bila 150m pod zemlo WIFI, wiiiiiiiiifiiiiiiiii!!!!!!!!! Seveda smo mogli hitro na FB in se taggat in se pohvalit kje smo… hehe.
Ko je bilo konec ogleda so nas natrpali po 8 v eno dvigalo (vsaj gor nam ni blo treba peš hodit) kot sardelice (po eni strani bi raje šel peš ker tole je blo mal spooky) in smo se spet dvignili iz prijetnih 14 na ne kaj preveč prijetnih 36 stopinj (ŠOK!!!).

Med potjo proti mestu smo sklenli novi plan potovanja in smo se odločili, da v torek ne gremo v Wroclaw ampak kr v Malbork, ki je par kilometrov oddaljen od Gdanska na skrajnem severu Poljske. Ko prispemo v mesto se ustavimo v ene kafiču na osrednjem trgu, spijemo par pivov ter ga pičimo spat (hja… penziči).
Naslednjo jutro (ponedeljek) zopet ogled mesta (saj en dopoldan ni dovolj), vmes še rezerviramo 6 urni popoldanski ogled Auschwitz. Super je blo to, da je bil ta dan najbol vroč dan to poletje na Poljskem, prijetnih 42 stopinj… legenda… Popoldan se zbašemo na klimatizirane avtobuse in se pelamo 1 uro do tega kampa. Ko pridemo tja na termometru kaže že 43 stopinj. Kaj veliko vam ne bom razlagal o Auschwitz-u… ko to vidiš se dejansko zavedaš kake grozote so se tu dogajale. Preračunali smo, da so na dan povprečno pobili 700 ljudi. Če si bil mlajši od 12 (nisem ziher) si v kampu preživel manj kot en dan saj nisi bil primeren za delo in so te takoj ubili in skurli, enako velja za starejše, ki niso bili več primerni za delo. Če si bil Žid te je doletela skoraj enaka kazen. Tisti, ki so bili primerni za delo so preživeli povprečno maksimalno 3 mesece dokler niso umrli od lakote. In kot je nekdo v naši družbi izjavo (pa nočem zdaj se pogleblat v slovensko rl politiko), tisti, ki (ja naš ljubljeni Ivan) danes zagovarjajo domobrance (ki so bili na strani dolfija) bi si mogli it pogledat tale kamp. In glede na to, da je bil ta kamp narejen tudi za popolno iztrebljenje Slovanov potem nas sedaj več nebi blo, če nebi Dolfiju spodletelo. In glede na to, da smo si ogledovali ta kamp v vročini 42 stopinj si še dodatno občutil kake grozote je folk tu doživljal. Tudi slikali nismo veliko ker enostavno nisi mogo oz nisi mel volje.

Okoli 8 ure zvečer smo se celi depresivni usedli na avtobus in skoraj v tišini odpeljali proti mestu in hotelu. Tokrat smo izpustili pire in vodke.

In nastopil je Torek. Ura je zazvonila ob 7ih zjutraj. Hitro smo spakirali, se najedli in skočli v avto saj nas je čakala 8 urna vožnja iz Krakova proti Malbork-a. Tokrat je tempomat kazal 150 saj majo Poljaki na avtocestah omejitev 140. Seveda celo pot ni avtoceste in ko smo se vozili po magistralskih cestah smo se nagledali kr nekaj punc, ki ob cestah čakajo na kakega tovornjakarja, ki je rahlo »osamljen«… hehe.

Ob ene 5ih zvečer smo le prispeli v Malbork. V tem mestu se nahaja največji gotski grad na svetu. In ko vidiš ta grad potem ti noben drug grad ni zanimiv. Res mogočen grad, jaz sem se kr zaljubil v ta kraj. In glede na to, da je med drugo svetovno vojno ta grad kar petkrat obiskal Adolf pomeni, da je res lep. Seveda je ta grad imel veliko pomembnih obiskovalcev. Tudi Napoleon se je tule za en dan ustavil med pohodom proti Rusiji (kjer je seveda popušil).


V Malboku smo ostali le eno noč zato smo naslednje jutro že kr spakirali kovčke in pičili dalje proti Gdansku. Med potjo smo še zavili malo iz poti, da smo se ustavili na neki plaži. Res sanska plaža, peščene plaže, baltsko morje prijetnih 20 stopinj. Super!! Jaz sem sam noge namakal eni so se pa šli kr kopat.

Ob okoli dveh popoldan prispemo v Gdansk, znosimo kovčke v hotele ter se odpravimo na ogled mesta. Tolk cerkev in tako mogočnih še nisem videl nikjer. Tisti, ki ste iz Maribora, vete kaka je ona rdeča cerkev ane? No tukaj je bla povprečna cerkev 2x večja od one. Pa te so ble male proti drugim, res MOGOČNE cerkve. Ko bi raje dali ta keš za bogi in lačn folk ne pa za to, da se gradijo take cerkve. Saj ni čudno, da so vse te cerkve pokurli Sovjeti, ko so po drugi svetovni vojni naterali ven iz poljske nazije. Tako, da je večina cerkev na novo obnovljenih po tem ko je padel komunizem. Aja, v Gdansku je bilo prijetnih 24 stopinj, to je milina!!!

Na zdravje 🙂

In že je četrtek. Čas za ponovno 6-7 urno vožnjo proti Wroclaw-u. Zopet skoraj nič avtocest in spet smo si nagledali kr nekaj punc, ki so čakale na »osamljene« tovornjakarje…heheh. V Wroclaw-u nas je že čakalo prijetnih 32 stopinj. Po popoldanskem ogledu mesta kjer smo spet vidli na tisoče cerkev smo šli na pivo. Tu sem skor popizditis dobo saj smo mogli čakat 20min na eno pivo. Dobil sem občutek kot, da sem na hrvaškem v starih časih ko so bli kelnarji cepljeni proti hitrosti. Spili smo dve pivi in minlo je skor dve uri glede na to kak so se devali toti kelnarji in pičli smo nazaj v hotel saj nas je jutri čakala vožnja proti domu.

Naslednje jutro spakiramo kovčke, se zbašemo v avto, tempomat 140 in lepo lagano 9 ur proti domu kjer pa nas je spet čakalo prijetnih 34 stopinj. Nismo mogli bol bednega termina za potovanje izbrat majke mi 🙂)






Lep Pozdrav
SmoothZiga