NAŠE NAJDRAŽJE

Day 2,599, 12:53 • Published in Slovenia Serbia • by GrinOne

Na prihod novega leta se je potrebno primerno pripraviti. Zakaditi se je potrebno v trgovine in zbrati dovolj primernega grickanja, pijače in tudi konkretnejše jedače...

Seveda sem se tudi sam udeležil tega črednega dogodka par dni pred slavnostnim dogodkom in glede na to, da je kriza obdelala tudi moj žep in družinski proračun, sem temu primerno postaval pred stojali s posebnimi popusti...

»ŽVIIIIŽVIIIIŽVIIIŽŽŽŽ!« kar naenkrat zaslišim v polnem, včasih slovenskem trgovskem cetru, prav pred stojalom s pršutom... ali pa čokolado s skoraj polovičnim popustom, in se ozrem preko desne rame, kot tudi vsi ostali slišoči nakupovalci, v smeri žvižga. Zagledam možakarja okrog šestdesetih let, ki prek očal na nosu šviga s pogledom po ljudeh okrog sebe...

»Bebo....« si mislim, kakor verjetno tudi večina ljudi okrog mene in njega, izbirajoč pomenljiv pogled, ki bi mi na obrazu izrisal tisto, kar si o njem in njegovem početju mislim.

Skoraj preden je žvižg končan zaslišim preko svoje leve rame:

»Tukaj sem!«

😮

Smer pogleda sem spremenil v trenutku! Zagledam urejeno, prijazno, prijetno na pogled, tudi ušesa niso imela nič proti zvočnemu sprejemu.... Slovenka pač, ki je kljub svojim letom še vedno primerna za ocenjujoč pogled, ki zgovorno ugotovi, da je bila 'dečva' ob svojem času prav prelestna predstavnica svoje vrste.

Z izbranim izdelkom v roki nadaljuje:

»Poglej, tole sem.....«

»Ajmo tamo!« ni uspela dokončati svojega stavka in ubogljivo zapeljala na pol poln voziček za 'gazdo'.

In sive celice mi začno premlevati, primerjati, ugotavljati, zaključevati,....:

''Matr, lejga deca! Sam zažvižga in ženska že teče! Kako majo lohka tkole pošlihtane, tele južni ljubavniki, naše slovenke! Jest pa letim u štacuno, da princeski prnesem potrebno... skor rečt ji ni treba! Če se ji slučajno samo polovica leve obrvi privzdigne že stojim v pozoru in tečem!''

Pograbim nekaj čokolad s celimi lešniki, poiščem klasik čips in potlej že hočem na blagajno, ves pogumen in navdahnjen z dogodkom pri nakupovanju, da bom vsaj nekaj svojih potreb zadovoljil, ko me črviček razloga in posledice obiska trgovine vseeno pripelje še do hladilnika s kremšnitami:

''Kere nej uzamem? Te s štaub cukrm, k jih ma princeska raj al une s čokolado na vrh? Ah, kr te s čokolado na vrh bom, k jih mam jest raj! Da jo malo pocrkljam, če pa nou marala, pa tut nou hudga! ...dec more met pravo glasanja! 😛 ''

»O, te ta dobre si prinesel! Tebe bo pa še za poslat v trgovino!«

''…..da draga.''