Ko ti spodnese tla pod nogami

Day 2,338, 11:38 • Published in Slovenia Slovenia • by manicni poet

Včasih se zgodi, da ti nekdo enostavno spodnese tla pod nogami. Takrat razum odpove. Ne moreš se pripraviti na kaj takšnega in zaman se je upirati. Včasih se paše izgubiti v mešanici občutkov, ki ti preplavljajo telo, v zbeganih mislih, ki divjajo iz ene skrajnosti v drugo, v polnjenju praznine.

Lani se mi je zgodilo. Po dolgem času. Zadene te, ko najmanj pričakuješ. Neko popoldne, ko sediš zraven nje v kinodvorani. “Pa saj sva samo sedela,” mi je rekla nekaj dni kasneje. Dovolj. Popolnoma dovolj, da me je zadelo direktno v srce.

Od takrat je šlo samo navzgor. Čustva so se okrepila, najina vez je postala trdnejša in pristnejša. Postala sva zelo dobra prijatelja. Za kaj več ni bilo pravih možnosti, saj je srečna z nekom drugim.

In danes me je zadelo znova. Z drugo. Pozdravila me je, ko je šla mimo mene, in naenkrat sem znova začutil tisto prijetno ščemenje. Ko harmonično zavibrira celotno telo. Poznava se bežno, le enkrat sva govorila na štiri oči, a čutil sem, da je privlačnost vzajemna.



Zaljubljenost je morda res psihoza, kot pravijo psihiatri, a meni je ta psihoza všeč. Prijetna je. Potrebujem jo. Zaradi nje začnem ustvarjati. In bazen čustev v meni je dovolj globok, da lahko ustvarim izjemne stvaritve. Včasih grem čez mejo. Spozabim se. Pozabim, da v tem trenutku nobeni ne morem odpreti srca do konca, čeprav si to neznansko želim. Rad bi, da bi se mi zazrla v oči in videla, kakšna močna čustva se skrivajo za njimi. Da bi se me dotaknila, me objela in mi pustila, da se uglasim na njeno frekvenco.

Rad bi, da se zjutraj zbudi ob meni. Da ji povem, kako lepa je, takoj ko odpre oči. Rad bi ji skuhal čaj in šel v pekarno čez cesto po topel rogljiček s čokolado. Rad bi jo poljubil v slovo, preden grem v službo. Pravijo, da se želje lahko uresničijo, če si nekaj res močno želiš. V tem trenutku si želim, da The Secret ni samo navaden blef.