Join the new world

Čeprav si človek lahko ne želi, da bi se določene stvari laho pripetile v njegovem življenju, si s tem občasno le še poveča možnost za nastanek teh dogodkov (nekateri boste mogoče razumeli, nekateri pa tudi ne).

Svojega neizbežnega srečanja z Nikinimi starši, nisem mogel neprestano prelagati na kasneje, saj bi to nekako pomenilo razrešitev najinega razmerja. Kaj storiti? Po napornem premisleku, sem se naposled le vdal v usodo in sprejel Nikino povabilo na kosilo oziroma pozno večerjo, pri njenih doma. Vse skupaj se je dogajalo (imam dobro vtisnjeno v spomin) neke dokaj lepe popoldanske srede. Vreme je bilo vredu, malo je bilo koprenaste oblačnosti, ampak je bilo kar toplo, moram priznati.

Mislim, da me je Nika sedaj k sebi domov povabila že približno v deseto, ne bi bilo napačno reci tudi v enajsto. Heh, če pri nekaterih velja načelo, v tretje gre rado, je šlo pri Niki rado šele v deseto ali pa enajsto. Kaj naj rečem, malo sem poseben, to vedo vsi. Skratka, Nika je v torek popoldne malo »hengala« pri meni in se skupaj z mano zabavala. Zmoti naju, kot vedno moja mami, ki nama je prinesla dve skodelici sladoleda. Ne da bi kaj imel proti sladoledu, ampak vedno je prišel ob nepravem času. Med kratkim »chit-chatom« med »jedenjem« sladoleda, mi je Nika potarnala, kako to, da lahko ona ves čas hodi k meni, jaz pa v vsem tem času nisem bil še nikoli pri njej. Čeprav se je potrudila in se je nakremžila kar se da grdo, je še vedno izgledala prekleto ljubko. Z njeno izjavo se najprej nisem hotel strinjati, vendar nisem imel nobenih konkretnih pripomb.

»Čeprav sem pogumen, kot sem, se na nek način bojim tvojega očeta. Veš, kot je v filmih, navdušena tašča in jezen tast, ki mu je nek vaški navihanec speljal hčer.« Zgleda gledam preveč filmov, kar je bil tudi takojšenj odgovor Nike. Nato je utihnila in vedel sem, da jo nekaj matra, oziroma da je jezna. Objel sem jo in ji prišepnil, »vredu, pa grem, ampak ne spravljaj me v težave, prav?« Kaj lahko nekaj takih besed spremeni na človeku, da bi videli kako hitro lahko, predvsem Niki polepšaš dan, čene celo teden. »Vredu, jutri popoldne te vabim na pozno kosilo, ali pa zgodnjo večerjo, vzemi kakor hočeš.« in potem je sledil še tisti nasmeh, ki se ga ne moreš naveličati, vsaj jaz se ga nisem mogel nikoli.

Napočila je zame dramatična sreda, oziroma tudi »tista« sreda. »Jauč, to bo pa dan in pol« sem si rekel že zjutraj, ko sem se vstal. Sploh si ne morete misliti, kako je cel dan potekal. Aghrgrh... Napet sem bil na vseh koncih, sploh nisem vedel, kaj naj počenjam celi dan, samo premleval sem možne scenarije, kaj bi in kaj ne bo. Kaj naj rečem? Za njeno mami sem vedel, da ne bo nikakeršnjih problemov, ker se mi je vedno prijazno nasmejala iz avta ven, ko je prišla po Niko, bolj me je skrbel oče. Bemtiž pa teli moji strahovi, čeprav jih ni veliko, so pa močni, kjer se pojavijo.

Bližal se je čas in počasi sem se odpravil na avtobus, ki je odpeljal v smer njenega doma. Koliko je trajala vožnja proti njenemu domu? Ne bi vedel, ampak zdelo se je, kod da je minilo le nekaj kratkih minut, čeprav vem da ni. Ko sem stopil iz avtobusa dol, je bila njihova hiša skoraj pred nosom, le da sem moral prehoditi še nekaj metrov nazaj in v stransko ulico. Ko sem prispel na njihov prag, moram priznati, da mi je srce kar dobro nabijalo tam notri v luknji.. Stojim pred vrati in čakam. »Kaj zdaj?« Fino bi bilo če bi pritisnil zvonec, ampak zakaj? »Ne bi še raje malo počakal?« »Ne nočem, potem bo v sosesko še vest prišla, da so jehove priče začele po vasi pohajkovati, najbolje bo če kar takoj stisnem zadevo.« Ding... Dong... je zadonelo. Najdaljše in najglobje donenje vratnega zvonca, ki sem ga kadarkoli slišal, ali pa občutil. Za hip mi je celo zmanjkalo sape. Zvok bi se dalo primerjati celo z zvonjenjem cerkevnih zvonov, vsaj meni se je tako zdelo takrat in se mi zdi še danes. Sledilo je čakanje. Dolgo čakanje, kdaj se bodo odprla vrata. Ne bi pretiraval, če bi lahko rekel, da je bilo zame to eno najdaljših čakanj v življenju, čeprav je minilo le nekaj kratkih sekund, maksimalno 15.

Škrip.. In vrata so se odprla. Nika. Nekaj mi je pričaralo nasmeh a obraz, tako kot tudi njej, vendar je vsaj moj takoj zblaznel, ko je izza vrat hodnika v predprostor vstopil še njen oče. Stisk v srcu.. Njegov pogled je bil ubijalski, tak ki ti je dal povedati, »zame si mrtev, če boš hodil z mojo punčko.« Ne samo, da so njegove oči pravile, da sem zanj mrtev, tudi ostali obrazni izrazi so bili sovražno nastrojeni, pošebljena usta, dvignjena ušesa, zgrbano čelo. Človek bi se ga ustrašil, ti rečem.. »Kdo si pa ti sinko?« »Amm.. Jaz sem pa ta Likozarjev, fant vaše punce z vašim dovoljenjem, če smem?« »Malce me je čudno pogledal, ter se nato glasno zasmejal. Nisem takoj vedel, ali se smeje sarkastično ali se smeje kot se smeje. »Vem kdo si sinko in dobrodošel v družini.« »Prosim?« »Nika mi je povedala, da se me »bojiš« in me je prosila, če lahko zaigram »strašnega očeta« kot so v filmih, ampak preprosto ne morem.« Nato je dodal še nekaj smeha in me prijazno z gesto povabil v hišo, kjer je že dišalo po pečenem piščancu. Takoj ko sem lahko, sem segel njenemu očetu v roko, ter ga vprašal, če vse to misli resno, pa mi je le odgovoril, »Kaj, a ti ni všeč?« in dodal še nekaj smeha. Malce jezno, ker mi je tako »past« nastavila, sem pogledal Niko, ki mi je le hudomušno in prikupno pokazala svoj jezik in me nato z roko v roki povedla v jedilno sobo, kjer je bilo že vse naštimano na mizi. Z očmi sem poiskal njeno mami, ki se mi je prismuknila iz za ovinka v hodniku (zdaj vem po kom ima Nika to navado) in me objela, ter pogledala in rekla, »Torej si ti ta poba, o katerem naša punca kar ne neha in ne neha razglabljati doma?« »Pa že« sem odgovoril z nasmehom, kar ji je bilo vidno všeč.

Posedli so me za mizo in tako se je ta dan tudi zaključil. Pojedli smo večerjo, veliko smo se pogovarjali, nato pa sva z Niko odšla v njeno sobo, kjer sem dobil priložnost spoznati tudi njeno mlajšo še ne enoletno sestrico Anjo. Kakšne oči, zgleda sta obe po mami, sem si takrat zamislil.
Se nadaljuje..

Tako, to je drugi izmed dveh člankov, ki se bo potegoval na literarnem tekmovanju. Upam da sem vas do neke mere prepričal, če pa ne, pa upam da ste uživali ob branju 🙂

Top pesem, poslušana med pisanjem tega članka je: Sweet Nothing ft. Florence Welch izvajalca Calvina Harrisa

Današnja foxy lady pa je prikupna mlada igralka.. Ah, danes boste dobili vsak tako, ki jo sam hoče, izbira je vaša 🙂


Tukaj pa objavljam razpored vseh prejšnjih (za nekatere) zamujenih epizod.
Epizoda 1
Epizoda 2
Epizoda 3
Epizoda 4
Epizoda 5
Epizoda 6
Epizoda 7
Njen izgled
Spisal Ta likozarjev