Beograd in Metallica

Day 2,002, 06:01 Published in Slovenia Slovenia by SmoothZiga



Minlo je že kolk, leto? odkar sem napisal nek potopis in čas je, da zopet malo oživimo tole in spodbudimo tudi druge, da še napišejo kakšno svojo izkušnjo…

Skratka…
Pisalo se je leto 2012 in bil je tam neki marec, ko mi zazvoni telefon in mi best frend reče: »čuj, ka bi šel ti maja v Beograd?«. In glede na to, da še nisem nikol bil v Beogradu sem reko veš, da te grem. In, da bi blo vse še lepše reče fren😛 »Čuj, pa Metallica igra v Beogradu ker majo turnejo za obletnic 20 let albuma Black«. Po tem ni blo več kaj za razmišlat, itak da gremo!!!

Čez par dni se dobimo jaz, on frend pa še dva frenda od frenda da se zmenimo kak pa kaj. Prvi plan je bil, da bi da bi šli dol z vlakom… sam to bi trajalo en dan v eno smer pa še nimamo ravno dobrih izkušenj z vlakom (o tem mogoče kdaj drugič). No v glavnem, koncert je bil 8.5 in glede na to, da smo že v Beogradu bi blo še fajn, da si vzamemo kakih par dni še za ogled mesta. Skočimo še hitro na internet pogledamo malo kje bi se dalo spat in vuoolaa najdemo eno stanovanje, ki so ga »odrpli« pred 2 mesecema v centru Beograda za 20€ na dan na osebo, dokaj cool cena in hitro tole rezerviramo. Zadaj pa kak gremo dol? Za vlak smo vsi bol kot ne zadržani… in pol reče en od frenda frend da bo on pelal. Super! Seveda dokler nisem vido kaki avto ma… nek stari zjahan Ford. Ma dobro, saj smo mladi bomo se že znajdli če bo kaj narobe.

In kot bi reko keks je prišo 5. Maj (sobota) ko je bil čas za odhod. Seveda, pri meni ne gre nič gledko (čeprav mam tak nick hehe) je maček zbolel dva dni prej in sem ga mogo še preden smo se dobli za odhod pelat živinozdravniku, da ga je porihtal. Ajde maček je bil porihtan in pičim jaz do Dolčevite (gostilna kjer smo se zmenli, da se dobimo). Spijemo en kafe za saj je bla ura 10 zjutraj in to je ZGODAJ zjutraj za nas in pičimo na pot. Ura 11 zunaj žge sonce, pomojem blo tam ene 28 stopinj mi pa v avtu, ki seveda nima klime, zaaakoon. Tisti, ko ste se že kdaj pelali čez Slavonijo vete kak se je lušno po tisti ravnini pelat ko se vleče ko žnuder sploh z avtom, ki nea gre več kot 130 hehe. Malo pred Hrvaško Srbsko mejo se ustavimo, pojemo en sendvič in spijemo en pir. Se zamenjama z onim, ko ma avto in grem jaz malo pelat. Pridemo do meje in na Srbski strani mene oni na carini vpraša »dakle?«… in seveda ker smo vsi štirje v avtu fuuul eksperti za srbščino njega gledamo »kaaaa?!« Oni meni spet »dakle?« jaz njega gledam kot bik v nove vrate… in oni meni »dakle?!« pa mi začne z roko kazat proti Srbiji… aaaaaaaaajaaaaaa »kaaaaaaam«. Jaz njemu »beograd« in on… »aaaa Metallica« seveda seveda… da osebne in pičimo dalje proti beogradu…

No po kaki uri vožnje le pridemo v beograd, vklopimo navigacijo, da bomo najdli ono stanovanje in se vozimo po mestu. Seveda med iskanjem se pelamo mimo ene cerkve kjer je bla potoka in seveda so vse punce ful porihtane in jaz jaz sem ob gladanju vseh teh ritk skor zalepo čez rdečo luč pa naredo en fajni kreš. Sem že vedo, da bo še pestro totih nekaj dni 🙂 No ko končno prispemo, do mesta kjer smo bili zmenjeni z lastnikom stanovanja nam on pokaže parkitni prostor ter nas napoti par ulic naprej kjer naj bi blo stanovanje in reče naj ga počakamo tam 15min. No mi prispemo tja in suuuuuuper, stanovanje je ravno v ulici kjer je POLNO barov… to je to!!! No se mi zakampiramo v eno gostilno tik pred vhodom v stanovanje in začnemo, en pir in rakija. In te pride oni lastnik stanovanja in hoče odklenat vrate v blok in glej ga zlomka, ne gre odklenit. In čeprav je blo stanovanje novo je bil blok pomojem zgrajen v 18 stoletju in tiste vrate so pomojem še ble originalne. Oni tip se j*be pomojem pol ure, da bi odkleno a ne gre. Reče, da bo prišo takoj nazaj in glede na to, da smo v tem času mi meli v riti že 2 pira in ene 6 rakij nam je itak blo vseeno pa če bomo na pločniku spali. No po ene 3 urah mantranja in po parih pirih in ne vem kolkih rakijah onemu le uspe odpret vrata in nas pela v stanovanje, ki vam morem rečt je blo FUL porihtano. Oni nam da kluče, reče naj pazimo na stanovanje ker je novo in gre. Mi zmečemo cote iz kovčkov in gremo dalje pit… in to je vse kaj smo delali do ene 2-3 vjutro ko smo se odločli, da gremo nazaj v stanovanje spat. Ko pridemo do vhodnih vrat bloka pa… ja tako je… ne gre vrat odklenit. In seveda, glede na to, da nismo bli mi ravno trezni to ni kaj preveč pomagalo pri odpiranju vrat. Ampak kot se je izkazalo so vrate delale na pijanost in nam jih uspe odpret v roku 5min… sam nežn moreš bit, al pa pijan in brez občutka hehehe.

No nasledno jutro ob 1ih popoldan, ko se te le zbudimo se spravimo delat zajter. Aja, hvala bogu, da smo prejšni dan ko smo še bli dokaj pri sebi nakupli hrano pa te fore. No in ko pridem jaz v kuhno in hočem spečt jajce ugotovim, da ni nobene posode za peč jajc. Dejansko ni blo skor NIČ posode not. Na koncu smo si kuhali jajce pa hrenocke v žezvi za kuhanje kave… ma saj sem te bil na taboru polek tabornikov za 14 dni pa znam improvizirat hehe. Po se končamo prehranjevat se spravimo in gremo malo raziskovat Beograd. Vmes se še dobimo z dvema bistričanoma, ki sta tudi prišla doli na Metallico in glede na to, da je en od njiju bil že 1x prej doli smo ga določli za vodiča.

No, da nem preveč bluzo, šli smo si pogleat Hram sv. Save, polek je še kip karađorđeviča. Seveda smo še mogli pogleat stadiona od crvene zvezde in partizana, titov grob pa še par malenkosti. Za tem smo šli v eno ulico, katere imena se ne spomnim (čem kdo ve naj napiše v komentar, je ful znana) kjer je polno teh gostiln s srbsko hrano. Se mi lepo usedemo naročimo velke pire in čakamo, da pride pol kelnar nazaj, da še te hrano naročimo. Ampak seveda medtem pride neki toti band nam špilat tam pred mizo. In mi bedaki jim po dveh komadih damo nekih 2000 dinarjev kar jih je še bol spodbudilo in ko so zvedli, da smo slovenci je blo konc. Špilali so nam tam pomojem pol ure, jaz pa tam lačn ko volk umiram, seveda kelnar je pa čakal, da bodo oni nehali špilat. No ko smo se najedli pa gremo lepo do ulice kjer smo meli stanovanje pa dalje pit in to je blo to od totega dneva.
In že je bil tu Ponedeljek, ki je bil dokaj crapy dan. Zjutraj je deževalo, ob ene 11ih je te nehalo in smo se spravli pogleat beogradsko trdnjavo kjer je tudi vojaški muzej, pol smo še šli v živalski vrt, ki je roko na srce prava ŽALOST in počasi domu, tokrat brez pitja saj je nasledni dan koncert in treba met polno energije.


In tu je že toooooreeeeeeeek in čas za koncert. Se dobimo sept z onima dvema bistričanoma in še enim slovencem, ki študira v beogradu ter še ene 3mi njergovimi sošolci na piru in naredimo plan kako in kaj. Seveda mi smo bli v centru, koncert je pa bil neki za Areno Beograd na nekem parku tak, da je treba na drugi konc mesta. No zahaklamo mi nek avtobus in se pelamo in seveda sred pori pride na avtobus kontrola, mi pa itak vsi brez kart. In bežimo mi iz prednjega dela harmonike na zadni del in upamo, da bo postaja preden bo oni do nas prišo ampak žal je ni blo. Itak nas je že vido ko smo »bežali« in mu je blo takoj vse jasno in je kr za nami šel. No ko pride tip do nas si mi mislimo, evo to je to, pa bo šlo par evrov nam tip reče, da saj ni panike, da itak vedo, da je koncert in da sploh ne pričakujejo, da bo folk kupoval kart, sam pač nas je hoto malo prestrašit… baraba!

No konc straha in evo nas na placu, ampak 3 ure prehitro. Nič zato, skočimo v eno trgovino, vsak eno litersko pivo v plastenki (bo bi lahko tudi pri nas začeli bolj pogosto prodajat) in gremo ga čilat v eno senco. No kako uro pred koncertom se te mi prestavimo malo bližje vhodu in po litru pira te že kar fajn na wc tiši in se jaz odločim, da grem tam za en grm odtočit in rečem onim naj me počakajo tam ko so. Seveda ko pridem nazaj nobenga več nikjer, in PANIKA, kličem jaz frenda oni se meni ne oglasi, faaaak ane. No po 15min panike pride frend do mene in kaj je blo? Oni so se 10m vstran vsedli na pločnik… to je to če preveč piješ pa nea več dobro vidiš = )

Čas za koncert, se mi spravimo not na prizorišče, si dobimo en fajni plac kjer ni ogromno košarkašov z afro frizuro pred tabo, da ne itak nič vidiš… saj vete tisti feeling ko se v kinu al pa na kakem koncertu kak 2 metrski tip pred tabo vsede al pa postavi… iiiiiin Metallicaaaaaaaaaa \m/. ORGAZEM!!!! LOL. Mislim, da je bil tretji komad nothing else matters in seveda to je treba posnet na telefon… ampak v vseh teh dneh pitja sem jaz pozabo, da se je meni baterija na telefonu že spraznila in mi je po 1min snemanja telefon dol vgasno…. Aaaaaaaaaaaa GROOOZAAAAAAAAA!!!!! Tak, da mam od celega koncerta glih 3 slike pa 1min dolg posnetek.


Po do sedaj najbolšem koncertu se mi odpravimo do avtobusne postaje (ura je bla tam neki 1, se mi zdi in vozli so še zadni avtobusi). Odločli smo se, da gremo do onga, ko študira v beogradu kar je kaka 2 km vstran. No ker je bil naporn koncert se jaz lepo vsedem na tla in čakam avtobus. In ko avtobus pride (zadni) se itak folk zažene not in jaz navajen naših avtobusov si lepo vzamem čas in se odločim, da bom šel zadni not… in kaj se zgodi, ovi nam zapre vrata pred nosom in se odpela. Tak, da nas je polovica doli ostala polovica pa bla na avtobusu. In kaj nam druga preostane kot pa da udarimo pešaka 2km… jao!!! Long story short, ko pridemo peš do onga stanovanja, spijemo eno cedevito, si najedemo taksi do našega stanovanja za 600 dinarjev in to je to… aja seveda smo meli probleme spet z klučavnico in smo rabli ene pol ure, da smo odprli vrata.

Sreda je bil, dan za odhod in glede na to, da sem celo pot prespal vam nimam kaj veliko za napisat = )



No to je to, upam, da vam je bilo branje prijetno! 🙂

Lep Pozdrav
SmoothZiga