Baltimore, Baltimore...

Day 1,891, 11:59 • Published in Slovenia Spain • by Johnnymm

Dragi so(e)državljani,

Odločil sem se, da tudi jaz poizkusim nekaj svojih misli preliti na papir in jih deliti z vami.
Ker sem državljan eSlovenije šele nekaj mesecev si moram priznati, da v bistvu kaj dosti o ekonomiji in filozofiji bojevanja ne vem in bom raje tovrstna pisanja prepustil ostalim starim bajtam. Tudi pisanje na splošno o dogajanju na eSvetu bi bila ena velika žalost, politika mi je španska vas, pa tudi dežurnega eVremenarja že imamo (Jacob Bashenwille).
Torej bi moralo biti nekaj iz RL. Kaj pa se mi dogaja v RL, da vas ne bom preveč dolgočasil, pa obenem zaslužil kakšen V+S?
Hmmmm… pa poglejmo.

Zadnjih 5 let poizkušam težko prisluženi denar namesto za teden praženja na Jadranu potrošiti za kakšen izlet v oddaljene kraje. Zakaj ne bi torej poizkusil na kratko opisati te kraje, mogoče pa kdo izve kaj novega in se nekega dne sam poda na kakšno novo pustolovščino.
Izleti so večinoma dopustniške narave z mojo boljšo polovico, kakšen med njimi pa je bil tudi uradna pot (študij, konferenca itd..).
Moj prvi malo daljši izlet nekaj let nazaj je bila Amerika in tema današnjega pisanja naj bo….

Baltimore

Ljubljana-Frankfurt-New York-Baltimore…cel dan. Se je vleklo ko hudo leto. Pristajam na JFK in gledam kuliso Manhattana v ozadju, kar tukaj bi ostal. Ampak srce me vleče v Baltimore in sem se še vrnem. Čakanje na letališču od 1AM do 5AM, enkrat noge dol, drugič na stolu, tretjič jaz na tleh in noge v zraku. Jeba v glavnem. Zadnji let sem spal od prve do zadnje minute. Ko smo pristajali, me je stevardesa prijazno zbudila, če sem toliko buden, da bom spil sok in pojedel krekerje, ki so me čakali na pladnju od New Yorka. Z veseljem.
V bistvu sem bil v Baltimoru že trikrat, ker so se tam spletle prijateljske vezi in je to neke vrste odskočna deska na zahodni polobli.
Kdor tega kraja ne pozna, naj povem, da je to največje mesto v ameriški zvezni državi Maryland kakšnih 250km južno od New Yorka. Širše območje mesta ima cca 2,6 miljona prebivalcev.



Neuradna govorica, vsaj ljudje sami se »radi« pohvalijo, da je to eno bolj nevarnih mest v ZDA. Dnevno bi se naj v samem mestu zgodil vsaj en umor povezan z mamili ali tolpami. Sam tega občutka nisem imel. Ko pa se ponoči na ulici srečaš s skupino »sumljivih« ljudi s kapucami, ki postopajo na ulici, moram priznati, da greš mimo s polnimi hlačami. Oni pa te vsi povrsti pozdravijo z »Hi guys«, »How you're doin'« in svet se ti zdi kar malo prijaznejši. Je pa tako, da ko zaviješ iz varne ulice v "nevarno", pa četudi si v avtu, te ljudje ustavljajo s štopanju podobno kretjo. Sem hitro izvedel, da bi ti radi prodali kaj za pokadit ali posnifat.
Mesto, kot vsako drugo v ameriki ima strogi center, ki mu pravijo downtown. Tam se nahajajo poslovne stavbe, pa razni muzeji, knjigarne itd. Prav lušno. Downtown Baltimora leži na vrhu zaliva, ki mu pravijo Chesapeake Bay in ima pomembno zgodovinsko vlogo v zgodovini, ko so američani bili osamosvojitveno vojno izpod angleške nadvlade.

V centru mesta je parkirano kar nekaj vojaških plovil, nekatere so preurejeno v muzeje. Glavna atrakcija je ladja ameriške obalne straže USCGC Taney, ki je zadnja preživela vojna ladja iz slovite bitke za Pearl Harbour in si jo lahko za majhen denarni prispevek ogledaš od zunaj in od znotraj . Poleg nje stoji tudi podmornica, pa še kaj drugega bi se našlo.



V mestu je ena bolj slavnih univerz (Johns Hopkins) in v njihovo bolnišnico se hodijo zdraviti tudi ameriški predsedniki.
Imajo čudovit akvarij, kjer non-stop potekajo predstave z delfini, ki radi pošpricajo gledalce v prvi vrsti. Sama sreča, da sva bila v ozadju. Vse tiste hamburgerje, ki sem jih imel v roku bi imel mokre.



Na vsakem koraku srečaš slavno Starbucks kavarno, kjer imajo poleg slastne kave še celo paleto raznih kolačkov in hitro se lahko posloviš od 20-30 USD. V stari elektrarni imajo ogromno knjigarno Barnes&Noble, kjer lahko, če si knjižni molj, preživiš ure in ure. Poleg pa Hard-Rock Cafe…itak. Gremo.



Javni prevozi v Baltimoru? Nikakvi. Če nimaš avta, ti ostanejo samo taksiji. Tam ni nič na »walking distance«, busi sicer v strogem centru vozijo, če pa je pot malo bolj nestandardna, si v ritki. Ko pa taksist vidi, da si tujec, pa se lahko v eno smer pelješ za 20USD, nazaj pa za 50. Potem te pa še vpraša, koliko napitnine mu boš pustil…lol. Najraje bi ga nekam poslal, ampak kreganje ti nič ne koristi. Ja napitnine so tam obvezne in če pustiš premajhno, zna biti situacija neprijetna. Pa o eni takšni prigodi več v enem od naslednjih člankov.

Obvezno moraš poizkusiti njihov slavni sladoled. Na začetku je kot nekakšen plastelin in z lopatico ti na pult zmečejo vse kar si zaželiš s stotimi dodatki, to potem zgnetejo in dobiš eno tako lepo in dobro mešanico okusov. Mmmm, vsakodnevni postanek….
Ker sva za nagrado za poceni prenočišče pazila na prijazno psičko sva vsak dan zahajala v bližnji park, kjer se naključni sprehajalci družijo v večjih skupinah (kaj medtem počne gruča psov jih ne briga) in hitro te vključijo medse in že imaš cel kup prijateljev. Ja precej odprti so baltimorčani, pozdrav neznanca na ulici je obvezen.

Mine nekaj dni, ura je 1AM, vklopi se budilka in že oddrviva s taksijem na postajo na obrobju mesta, kjer ustavi cvileč avtobus s kitajskimi znaki. Začudenje št.1. Poleg enega temnopoltega potnika, sva na popolnoma polnem avtobusa edina belca, vsi ostali so kitajci. Začudenje št.2. WTF? A greva gor? Šofer se že nekaj dere v hieroglifih... Ja greva kaj čma.

Karta 5 USD, smer New York……..