Join the new world

Kakšna je vloga Slovenije v EREP, kaj lahko doseže in kaj zgubi. Slovenija je v vsej tej novi evropski vojni vihri še najbolje izkoristila celo situacijo, vsaj gledano na velikost in število igralcev. Naša kura je nedavno nazaj popila Red Bull in dobila krila, danes pa je postala hobotnica, ki razteza svoje lovke široko naokrog, obkrožena s prijateljskimi državami. Uradno sicer še nismo članica ONE (res škoda, saj bi imeli večji vpliv), smo pa prijateljski zavezniki, kar bi lahko še dodobra izkoristili. Z novim naravnim sovražnikom (Švica) drvimo novim resursom naproti, saj jih bomo z osvojitvijo švicarskih regij imeli kar 8, kar je več kot jih imata Madžarska in Srbija in enako kot Španija. Ja, nemogoče je postalo mogoče, in niti v sanjah si nismo mogli zamisliti da bomo stali ob boku velesilam EREP-a.

Če si pogledamo sliko spodaj, vidimo da bomo z napadom na Švico pridobili še vsaj štiri regije, ter eden novi resurs (govedino v Svizzera italiani), oz. dva če štejemo še iron v Deutschschweiz, ki ga sedaj drago plačujemo čeho-slovankom v Južni Bohemii. Je realno pričakovati, da bi Slovenija lahko imela vseh deset resursov, in tako bila šele tretja država v EREP z vsem resursi (pred Španci, Madžari in Srbi). Da, realno je da ima Slovenija vseh deset resursov, vendar bi za to bilo potrebno veliko diplomacije, sreče, vojnega dogajanja na Severno Ameriškem kontinentu v našo korist, pa tudi najemanje regij, ter dobra volja vseh sodelujočih.




Mankajoča resursa sta torej sol(iter) in guma. Kje bi lahko našli mankajoči surovini in kako priti do njih? Pa si poglejmo .





Surovina , do katere je po mojem mnenju najlažje priti, je pravzaprav zelo redka surovina, ki se v Evropi nahaja v samo petih regijah (glej tudi sliko spodaj):
- Andalucia (Španija);
- Tuskany (Italija, trenutno pod makedonsko okupacijo);
- Silesia (Poljska);
- Taurida (Rusija);
- Central Anatolia (Turčija).



Na našo srečo nam pridobitev te surovine ne bi smela predstavljati prevelike ovire, saj naša Liguria, Emilia-Romagna, ter Marche (v Italiji) mejijo na eno izmed petih regij v Evropi, in sicer na Tuskany, ki je(na naše veliko veselje) v prijateljskih, makedonskih rokah. Seveda se postavlja vprašanje zakaj bi nam makedonci prepustili regijo. Odgovor je preprost. Kljub temu da so okupirali skoraj celotno Italijo, od teh nimajo nikakršnih ekonomskih koristi, saj te regije niso povezane s prestolnico in Makedonija tako ostaja na 4/10 resursov. Možen načrt makedoncev je bil, da bi, ko bi bila na vrsti za izbris Grčija, sami zavzeli grško Macedonio in Epirus (ki meji na Apulio) , ter tako povezali italjanske regije z prestolnico. Vendar pa z bolgarskim osamosvajanjem ta načrt pada v vodo, vsaj za nekaj časa. Na roko nam gre tudi podatek,da so makedonci z italjani podpisali nekakšen mini mirovni sporazum, ter jim prepustili regije Molise, Campania in Basilicata v zameno za mir brez RW-jev. Kot kaže makedonci trenutno nimajo nekih velikih načrtov z Italijo.





Če ste mislili da je sol najredkejša dobrina, ste se pošteno motili, saj je guma še redkejša. Pa si poglejmo, kje bi Slovenija lahko dobila ta resurs. Guma se nahaja v sledečih regijah:
Evropa :
- Poitou Charentes/Francija (poljska okupacija);
- Aquitaine/Francija (španska okupacija).



Severna in Južna Amerika:
- Southeast of Mexico/Mehika (poljska okupacija)
- Guayana/Venezuela
- Amazonica/Kolumbija
- North of Brazil/Brazilija
- Santa Cruz/Paragvaj (argentinska okupacija)



Azija in Avstralija:
- Chhattisgarh/Indija
- Karnataka/Indija (kitajska okupacija)
- North Eastern India (kitajska okupacija)
- Southern Thailand/Tajska
- Eastern Taiwan/Tajvan
- Sarawak/Malezija
- Kalimantan/Indonezija
- Papua/Indonezija
- Queensland/Avstralija



Kot vidimo je v celem EREP NA voljo le 16 regij bogatih s to surovino.Le Indonezija, Kitajska in Poljska posedujejo dve regiji z gumo. In katero izmed teh regij bi si lahko prisvojili mi? Kakor koli pogledamo, nimamo kaj preveč izbire, saj je zaradi naše majhnosti in ne-številčnosti težko priti na kakšen drugi kontinent, kaj šele držati tako velik most in povezavo s prestolnico. Naša edina opcija sta edini regiji v Evropi s tem resursom, španski Aquitane ali poljski Poitou Charentes.

Najboljša, najbolj realna in najbolj verjetna izbira bi bil poljski Poitou Charentes, zaradi večih dejavnikov: poljsko-slovensko prijateljstvo, poljsko-slovensko zavezništvo (zaveznikom in prijateljem je v interesu da si medsebojno pomagajo in stremijo k skupnem dobrem), bližina, poljsko posedovanje dveh regij z gumo, ter pokoritev samo ene države in s tem en potencialni RW več (vse skupaj trije potencialni RW-ji, če se rešimo avstrijskih in češko-slovaških regij). Da bi prišli do regije Poitou Charentes bi se morali skoordinirati s poljaki in španci, da nihče ne bi bil na izgubi. Pa si poglejmo možne scenarije.



Scenarij ena je najbolj realen scenarij, saj Španiji omogoči dostop do devetega resursa (in s tem njihovo pripravljenost za načrt). Načrt je sledeč.
- Slovenija pokori Deutschschweiz (bitka je v teku) in Svizzera Italiana, s tem dobi dva resursa ter dostop do francoskih regij. Sledi osvajanje francoskoih regij z RW-ji ali vojno napovedjo ( s koordinacijo poljakov, špancev in slovencev) po sledečem vrstnem redu.
- Napad Slovenije na Alsace, ter poljsko osvajanje nemških regij Saarland, ter Rhineland-Palatinate (prestolnica je tako še zmeraj povezana z regijami).
- Napad Slovenije na Frenche-comte.
- Napad Slovenije na Burgundy.
- Napad Slovenije na Loire Valley ter
- Prihod in osvojitev Poitou Chartenes.
- Španija prevzame Rhone Alps, ter napade Romandie, s čimer poseduje deveti resurs.
- Slovenija kot tretja v EREP poseduje vseh deset resursov, ter pet novih francoskih regij, vse skupaj bi imeli 21 regij (če sem pravilno štel, brez avstrijskih in češko-slovaških).

Možni problemi: tu se pojavi problem dveh regij in sicer Alzacije in Rhone Alps, obe trenutno pod Poljsko okupacijo. Z našim zavzetjem Alzacije, Poljski ostane ozek pas nemških regij, ki povezujejo regije s poljsko prestolnico, uspešna RW-ja in Poljska ostaja brez bonusov. Tu nam gre na roko podatek, da sta obe regiji nemški in je torej možen le en RW dnevno. Drugi problem je Rhone Alps, ki poljakom sicer ne prinaša nobenih ekonomskih koristi, so pa izredno emocionalno vezani na njo (še iz časov V1, ko je bila ta regija vir Poljske moči).





Scenarij dve je boljši scenarij za Slovenijo, se pa zmanjša motiviranost Špancev za sodelovanje. Plan gre nekako takole:
- Slovenija za spremembo od prvega scenarija tu pokori celotno Švico, torej Deutschschweiz, Svizzera Italiana in Romandie. Sledi osvajanje francoskih regij.
- Slovenija namesto Alzacije napade Frenche-comte;
- sledi Burgundy,
- nato Loire Valley, ter
- osvojitev Poitou Charentes, in Slovenija je zopet tretja velesila z vsemi resursi.
- Poljakom ostane Alzacija in Rhone Alps (ki pa ni povezan, kar pa ni nobena ekonomska škoda).

Možni problemi: če nam je v scenariju ena probleme predstavljala Poljska, je tu Španija. S tem načrtom jim sicer ostanejo regije z žitom, vendar ostanejo brez govedine, saj mi posedujemo Romandie. Sicer španci lahko dobijo govedino v ZDA, vendar RW Švice je nič v primerjavi z ameriškim, pa še veliko večji most bi morali vzdrževati. Poljaki so tu srečni. Mi pa namesto petih francoskih, držimo le štiri regije (njihovi morebitni RW-ji bodo verjetno veliko močnejši od italjanskih)





V prejšnjem članku sem pisal o kanadski prebrisanosti na severno-ameriški fronti. Če na kratko ponovimo. Kanadčani podpišejo MPP s Poljsko, ki ga izkoristijo, da blokirajo poljski pohod po ameriški celini, ter tako pomagajo ZDA. Zgodba pa se ne konča tu, temveč se šele začne. Poljaki ne pozabljajo hitro in ta poteza bo kanadčane še kako stala, saj Poljska pred dvema dnevoma napove NE Kanadi.

In kaj ima vse to opraviti z nami in našimi resursi? Na prvi pogled nič, na drugi pa je tu velika priložnost za nas, vkolikor jo bomo mogli in znali izkoristiti. Zakaj? S poljskim NE Kanadi, se Poljski odpira neverjetna priložnost oz. šah-mat v treh potezah. Plan je sila preprost in ne zahteva pretiranega angažiranja Poljakov, saj jim je potrebna osvojitev samo treh regij, Iz tega pa bi lahko tudi mi pridobili veliko (ob pripravljenosti poljakov seveda).

V obeh scenarijih, ki sem jih naštel Poljski ostajata Brittany in Pays de la Loire, francoski regiji, ki služita kot odskočni deski za pohod na Severno Ameriko.

Prvi korak je napad Poljske iz Brittany ali Pays de la Loire na Novo Scotio/Kanada (ki je trenutno napadajo američani).



Drugi korak je osvojitev Nove Scotie in napad na Newfoundland in Labrador/Kanada.



In na koncu sledi šah-mat z napadom in osvojitvijo Azurov/ Portugalska.



S tem manevrom poljaki povežejo svoje regije v Mehiki s prestolnico (Little Poland), s tem pa tudi Southeast of Mexico, ki je bogat z gummo. Tako Poitou Charentes postane višek, ki bi ga lahko teoretično, dali Sloveniji v najem (Španija jo ne potrebuje).



Scenariji so teoretični, vendar realni. Tu pa so še drugi nepredvideni dejavniki, katere zaradi prevelike obširnosti članka nisem opisoval. Za vse komentarje, pohvale, kritike, nasvete se vam vnaprej iskreno zahvaljujem, ter se iskreno opravičujem za malo daljši članek, vendar je tema dokaj zahtevna. Prav tako bi bil vesel vašega mnenja na izbrano tematiko.

Za Xroom13 iz Salzburga SIKARSI.