Join the new world

in za 10 izdajo, največ vicov doslej!!!

Joj, kako imam neumno ženo! je rekel policist kolegu.
"Zakaj?"
"Kupil sem ji hladilnik, ona pa še vedno pere na roke!"

Božo stopi za nekaj minut iz gostilne, da bi se na svežem zraku nekoliko ohladil. V večernem mraku zagleda na pločniku rahlo opotekajočega možakarja, ki hodi od avtomobila do avtomobila in otipava njihove strehe.
"Človek božji, kaj pa delate?"
"Iščem svoj avto."
"Ampak po strehi ga ne boste spoznali, strehe so si preveč podobne!"
"Ne, ne, moja ima na vrhu plavo lučko!"

Sodnik je pozdravil svojega novega kolega:
"O, kolega, o vas sem pa že veliko slišal!"
"Že mogoče, toda dokazati mi ne morete čisto nič!"

Srečala sta se dva bivša zapornika.
"Slišal sem, da si šel na svoje!" je rekel prvi.
"Res je! Odprl sem trgovino s avdio in video tehniko!"
"Kako ti je pa to uspelo?"
"S ponarejenim ključem!"

Zvone in Damjan stečeta iz restavracije in Zvone spotoma pravi:
"Ta restavracija je pa res slaba! Juha preslana, krompir postan, meso zažgano, solata prekisla..."
"Ja, in če ne bi hitro odšla bi morala vse to še plačati!" reče Damjan.

Moški je prišel k odvetniku in mu rekel:
"Potrebujem odvetnika, ki me bo zagovarjal na sodišču, toda nimam niti prebite pare, da bi vam plačal. Imam pa čudovitega Porscheja in če ga prodam, vam bom lahko povrnil stroške …"
"Sprejmem!" je rekel odvetnik. "Kje pa imate avto?"
"Tamle, čez cesto! Tisti, ukradeni rdeči Porsche."

Očka, ali veš katero letalo najbolj zamuja?
"Ne vem."
"Tisto, ki si mi ga lani obljubil za rojstni dan."

Pri Novakovih se je rodil dojenček. Takoj po porodu so pričakovali, da bo zajokal, toda od njega ni bilo nikakršnega glasu. Prinesli so ga domov, minil je prvi teden toda od dojenčka nobenega glasu. Dnevi in meseci so tekli, otrok se je lepo razvijal, toda še vedno je bil tiho. Hodil je že po vseh štirih, nato se je postavil na obe nogici in shodil, star je bil že leto dni in čez, iz sebe pa ni spustil glasu. Da ni gluhonem so opazili že kmalu po rojstvu, saj se je zdrznil ob vsakem poku ali močnejšem šumu, kasneje pa je tudi ubogal starše, če so mu kaj ukazali. Le govoril ni nič. Tako je bilo še nekaj let, ko je fantič praznoval svoj peti rojstni dan. Sedeli so za mizo in jedli in se gostili, ko je mali nenadoma spregovoril:
"Tale torta pa ni dobra. Na kislo vleče!"
Oba starša sta začudeno zazijala proti sinu in se razveselila.
"Kaj? Ti govoriš?" je presenečeno in veselo dejala mama.
"Seveda govorim, zakaj pa ne bi?"
"Ko pa do sedaj nisi izrekel niti ene same besede!"
"Doslej nisem imel pripomb" je povedal mali sinko.

Sinko je odšel spat v svojo otroško posteljo, ki jo je imel v sobi na podstrešju. Čez nekaj časa je prišel k mami v kuhinjo in jo prosil za kozarec vode. Mama mu ga je dala, sinko pa ga je odnesel v sobo. Toda kmalu se je vrnil po drugi kozarec vode. Nato še po tretjega. Ko je četrtič prišel v kuhinjo, ga je mati presenečeno vprašala:
"Kako to, da si danes tako žejen?"
"Saj nisem žejen! Podstrešje gori in jaz gasim!"

"Mami!" je zavpila Špelca, ko se mamica vrnila iz službe domov. "Očka je pa znorel! Ko si bila v službi, se je po telefonu pogovarjal z mucko!"

Oče je sina odpeljal v živalski vrt. Zaustavila sta se pred kletko z divjimi živalmi in oče je dejal:
"Sinko, poglej, tole je pa jaguar!"
"Sin si je ogledal zverino, nato pa vprašal:
"Kje ima pa kolesa?"

Osemletni Jure je gospo, mati edinčka, vprašal:
"Gospa, zakaj pa nimate več otrok?"
"Štorklja mi jih ni prinesla!" mu je pojasnila.
"Zakaj pa niste poskusili s kakšnim drugim tičem?

Mala Mojca je opazovala mamico, ki si je s črtalom obrobljala oči.
"Zakaj pa si pišeš s svinčnikom okoli oči?" je zanimalo Mojco.
"Tako bodo moje oči veliko lepše!" ji je odgovorila mamica.
Mojca je čez pol ure vprašala:
"In kdaj začne delovati?"

Tone je prišel v šefovo pisarno in mu rekel:
"Šef, jaz ne morem delati. Moral bom v bolniški stalež, saj me tako grozno boli glava, pa grlo, na sploh sem tudi zelo utrujen."
"To je pa škoda. Pa ravno zdaj, ko vas najbolj potrebujem. Morda pa lahko še preprečite razvoj bolezni. Veste, kaj jaz naredim, ko se počutim slabo? Z mojo ženo seksava, da se dobro spotim, pa se včasih še isti bolje počutim. Poskusite še vi !"
"Prav, šef. Bom poskusil pa vas bom potem poklical od doma," je dejal Tone in odšel iz službe.
Čez tri ure je pozvonil šefov telefon.
"Šef, Tone tukaj! Vaš predlog je bil super! Spet sem zdrav! Nič več me ne boli glava, pa grlo, pa prav dobro se počutim! Ja, pa kako lepo stanovanje imate!"

Šef pokliče delavca k sebi in ga vpraša:
"Ali je res, da ste včeraj udarili Janeza?"
"Ne, šef, to pa ni res! Saj me vendar poznate kako miroljuben človek sem! Toda, če bo Janez še kdaj trdil kaj takega, ga bom še enkrat!"

"Pozabil sem vključiti taksimeter in zdaj ne vem, koliko naj vam računam za vožnjo," reče taksist potniku.
"Kakšna slučajnost. Jaz sem pa ravnokar ugotovil, da sem doma pozabil denarnico."

Možakar je z dvema kovčkoma pritekel v pristanišče. Vrgel je kovčka na krov ladje, ki je bila približno dva metra oddaljena od obale, vzel zalet in še sam skočil na krov.
"Moj kompliment, dragi potnik!" mu je rekel mornar. "Toda, lahko bi počakali, saj šele pristajamo!"

Na svoji prvi vožnji z avtom, odkar je naredila vozniški izpit, se je Tanja ustavila sredi ceste. Nič ni pomagalo, avto ni več vžgal. Poklicala je avtomehanika, ki je prišel na kraj, pogledal avto in ugotovil:
"Nič hudega ni! Bencina je zmanjkalo!"
"No, super!" je odgovorila Tanja in vprašala:
"In če se zdaj previdno peljem naprej, lahko pride do okvare motorja?"

Silvo se je s čisto novim avtom in še toplim vozniškim dovoljenjem z ženo odpeljal na izlet. Ko je pripeljal do križišča, pogleda levo, nato pa vpraša ženo:
"Je na desni kakšen avto?"
"Ne," reče ona.
Ko Silvo pritisne na gas - poči.
"Le avtobus," nadaljuje žena.

Avtomehanik je razložil stranki:
"Od strank, ki jih ne poznamo, zahtevamo petdesetodstotno predplačilo, od strank, ki jih poznamo pa zahtevamo stoodstotno predplačilo."

"Včeraj sem prišel predčasno s službenega potovanja domov in ženo zalotil v postelji z Nemcem."
"In kaj si mu rekel?"
"Nič, saj ne znam nemščine!"

Mož in žena sta igrala golf. Žena je nenadoma žogico za golf udarila tako močno, da je prebila steklo na oknu hiše v bližini. Zakonca sta odšla do hiše, pozvonila, toda nihče se ni oglasil. Želela sta se opravičiti in povrniti škodo. Ko je mož poskusil odpreti vrata so se vrata vdala in vstopila sta v večji prostor. Na mizi je bila razbita vaza, za mizo pa je sedel možakar s turbanom na glavi.
"Ste vi lastnik te hiše?" ga je vprašal mož.
"Ne, jaz sem bil 1000 let zaprt v tej vazi, toda od nekod je priletela žogica in razbila vazo, jaz pa sem ostal brez doma."
"Ste torej duh iz steklenice?" ga je vprašal mož.
"Tako je!" je odgovoril možakar s turbanom na glavi. "Ker sta me rešila iz steklenice vama izpolnim dve želji, jaz pa sem si zadržal eno željo zase, da mi jo izpolnita, saj sta mi razbila dom."
"V redu, se je strinjal možakar. "Želim si mesečni dohodek milijon tolarjev!"
"Urejeno!" je odgovoril možakar.
"Jaz pa si želim, da bi imela štedilnik, ki bi sam kuhal!" je rekla žena.
"Tudi to je urejeno!" je odgovoril možakar s turbanom. "Zdaj pa moja želja. Želim si spati z vašo ženo!" je rekel možakar s turbanom.
Zakonca sta se tiho pogovorila, nato pa sta pristala. Mož je odšel iz hiše, žena pa je ostala pri možakarju, ki je vprašal:
"Koliko je pa tvoj mož star?"
"Trideset let!" je odgovorila ženska.
"In še vedno verjame v duha iz steklenice?"

to je vsa izdaja.