Pravljica za lahko noč

Day 2,494, 17:55 Published in Slovenia Slovenia by Slovenski Lincon

Na Poljskem stoji vas, Tumidaj po imenu. V tej vasici je živel v starih časih Ajatola, močan in silen biiik. Bil je neki tolik, da ga ni kmalu takega. Pazili so se ga vaščani, da bi ga kje nehotoma ne razsrdili; kajpak dobro jim je bilo znano, da na svoje roge nabode vsakogar, pa naj se mu ta še tako trudi prav storiti. Za kravjo čredo mu ni bilo mar; ampak često je na livadi oprezal za velikimi črnimi tiči, tačas ko so ti stegovali svoje dolge in čvrste vratove za semeni, zraven pa sopihal; kot to biiiki pač počnejo, kadar zapazijo, kar jim ni po godu.

Bilo je pozimi in sneg je ležal krog in krog. Držala je samo ozka gaz, ljudem dovoljna, od vasi do vasi, ker takrat še ni bilo tako cest kakor dandanes. Prežvekoval je bil biiik še včerejšnjo seno; kar se po ozki gazi naproti priopoteče tič. Bilo ga je čudno gledati: nog zavoljo snega skorajda ni bilo videti, glavo je imel precej do tal povešeno, za seboj pa je po snegu vlekel, kar je bilo še najbolj debeli mošnji podobno.

Biiik to videvši, urno veli petelinu, da naj odpre duri. Ko se to zgodi, vpraša shiranega tiča: "Kdo pa si ti?"

Ta mu da odgovor: Denis mi pravijo, ravnokar prihajam iz Condoma, 20 dni hoda od tukaj."

"I kaj pa nosiš v tovoru?" biiik dalje vpraša.

Tič se naglo izmisli in reče: "I kaj? Dve jajci sem naložil, gospod!"

Na to se biiik začudi in pravi: "Ako so jajca, pokaj so pa v mošnjah?"

Tič se ne umišlja dolgo, ampak urno odgovori kakor vsak tič, ki ve, kaj čivka: "Bojim se, da bi od mraza ne razpokali; zato sem ju v slamo zavil in v mošnjo potisnil."

Biiik, ki mu je bil menda iznajdljivi tič všeč, dalje pravi: "Anti veš, kako se taki reči streže. Kaj pa, da si jajca od tako daleč privlekel, ko pa je na tebi komaj kaj mesa."

Tič se malo zareži in pravi: "Vem, da imajo črni tiči tod okrog več mesa; pa vendar, kar se pa tiče vlečenja gospod, upam si vleči štiri taka jajca z dvema tičoma vred, 20 dni in tudi še dalj, če je treba."

Biiika je to s pridom utešilo ter jako dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal. To velja, da bi se zapomnilo,... si misli in veli na košati mladi lipi iznad kamite mize na vrtu zanj postaviti tičjo kolibo.

Minilo je potem leto in nekateri dan. Denis pa je vedno pogosteje zahajal k biiiku v steljo. In daravno je prekajeni tič marsikatero žaltavo razdrl, sta kaj kmalu postala nerazdružljiva. Kar se pripeti, da pride na kmetijo ljubka muca, Rozika po imenu. Ta je vabila, kakor je to mucam navada, vse tičje junake k sebi domov. Ali Rozika ni bila muca usmiljenega srca, ampak vsakega tiča je pokvarila, katerega je obvladala.

Bilo je ravno na svetega Erazma dan, ko tiča že ta drugi teden ni bilo na spregled, kar pa je biiika takrat zelo ujezilo. Takisto mu je prišlo na uho, da tič in muca širita prešuštvo in nečednosti. Kakor je bil uboren ali tako peklensko si je želel premikastiti muco in tiča, da se jima nikdar več ne bi vrnile hudobne želje, po deželi razsajati; če Bog da, da je res. Namenil se je do kolibe na vrtu ali najprvo je poslušal za vrati, kakor imajo biiiki navado, ki bi radi vse izvedeli. Brž ko zasliši, kako ta eden drugemu šepetatata nečedne besede, zdirja skozi vrata in zavpije: "Ne boš ga imela, ne! Vse tiče si izpridila; tega tiča ti pa ne dam! Ljubeznivi moj Denis, menda da ti je kri v glavi zavrela -- ne morem ti dobrega reči -- da govoriš take besede, ki sam dobro veš, da so umazane ena in druga. Pa tudi oba naj bo sram, oba!

Ko to izgovori, vzame mesarico in poseka mlado lipo s tičjo kolibo vred. Pridejo tedaj nadenj črni tiči od blizu in daleč ter se ga lotijo; bilo jih je petnajst. Ali on se jih ni ustrašil; pisano je pogledal in prijel prvega in druge ž njim omlatil, da so vsi podplate pokazali. Potem se obrne k muci in reče: "Poslušaj me tedaj! Moje otepanje s tiči vem, da je imena vredno. Kaj se zna? Morda bodo postavači še celo skladali pripovedovavke in pesmi, da se bo govorilo, ko ne bo ne tebe ne mene kosti ne prsti. Sedaj pa izgini, če ne te z eno samo roko porinem čez svetega Štefana streho, ki stoji sredi mesta! In nikar več nečednih besed ne razdirajte!"


Inspired by Fran Levstik and Jaka Mudha.