Pa čeravno...

Day 2,378, 01:39 Published in Argentina Slovenia by Alex Tecka

Dolgo časa me že spravljaš ob pamet. Hrepenim po tebi, po tvojih dotikih, ustnicah, tvoj vonj me obnori. Mogoče sem sužnja svojega nagona. Prisežem, da bi te zabila v steno in si te živalsko vzela, vsakič ko se pojaviš v moji bližini! Iz mene bi izbruhnilo vse, kar me dela mokro ob misli na tebe, vse fantazije ,strast, pohota. Bil bi enako nemočen, kot sem jaz v tvoji bližini,ko čutim srce kako mi nabija, mokroto ki me zaliva, kadar bi bil dovolj samo dotik in bi me odneslo v ekstazo.



Jemala bi si te kos za kosom, kot hijena lačna krvi, da bi potešila svojo lakoto po tebi. V hrbet bi z nohti vpisala svoje ime,s poljubi bi omilila skelenje. Pustila bi te trpeti, do bolečine v nasladi, po pričakovanju olajšanja, da bi občutil, vso strast, željo, hrepenenje, da bi občutil kako je biti na robu. Vsrkala bi te vase, te božala, ljubkovala, dokler nebi mirno zaspal z nasmehom na ustih
Pokazala bi ti, vse to in še več …



Pusti me do sebe , pa čeravno bi bilo samo enkrat.
Kadar sem jezna, rečem : Kriv si »Pizdun«